Aktualno
Vstopite v svet vzajemnih skladov
|Po trenutnih raziskavah je še vedno bančni račun, kamor zaposleni prejemajo osebne dohodke, najbolj priljubljen produkt za varčevanje, pa čeprav zanj skoraj ni obresti. Mnogi, ki na svojem bančnem računu pustijo odvečno dobroimetje, kot najpomembnejši razlog za to navajajo vidik varnosti. Pa je vaše premoženje res varno? Ob inflaciji vaši prihranki na banki niso varni. Vendar kljub vsemu mnogi še vedno ne upajo sprejeti višjega tveganja za višjo donosnost naložb.
Nekatere banke so že v preteklem in tudi v letošnjem letu pričele obračunavati ležarine za prihranke na banki. In šele ta proces je in bo prisilil vlagatelje k bolj racionalnemu razmišljanju, kam investirati denar. Klasični varčevalni instrumenti so v času nizkih obrestnih mer izgubili privlačnost. Mnogi zasebni vlagatelji zato že iščejo smiselne alternative in vedno bolj razmišljajo o vstopu na kapitalske trge. Za vlagatelje, ki prvič vstopajo na borzne trge, so vzajemni skladi odličen uvod v svet vrednostnih papirjev. V okviru varčevalnih načrtov, lahko že z majhnimi zneski začnete graditi lastno premoženje.
Opustite klasično varčevanje na banki
Številke, statistika, napovedi – svet finančnih naložb je v očeh nekaterih vlagateljev tako zapleten, da se izogibajo temu, da bi se podali v ta svet. Res škoda, kajti naložbe v vrednostne papirje so danes veliko bolj donosne kot klasično varčevanje na banki. In dandanes niti ni tako težko izkoristiti priložnosti, ki nam jih nudi dinamika na kapitalskih trgih. Investicijski skladi ponujajo preprost in poceni način donosnega vlaganja denarja, tudi brez veliko predhodnega znanja. Namesto da vlagajo neposredno v delnice, več vlagateljev vplača fiksne zneske v sklad, ki ga nato upravlja skupina upraviteljev investicijske družbe. Na ta način vlagatelji, kljub majhnim naložbenim zneskom, dosežejo bistveno večjo razpršenost tveganj, kot bi jo kdaj koli lahko dosegli z nakupom posameznih delnic.
Upravitelji skladov, kot strokovnjaki, dobro poznajo finančne trge, sektorje in podjetja ter uporabljajo veliko podatkov za nakupne in prodajne odločitve upravljanega sklada. Njihov cilj je povečati sredstva vlagateljev, hkrati pa slediti dogovorjeni naložbeni strategiji. Naložbena strategija natančno določa, kako visoka je stopnja tveganja posameznega sklada.
Kako lahko razpršimo tveganja?
Upravitelj sklada vlaga kapital vlagateljev v različne vrednostne papirje. Da bi upošteval uveljavljeno borzno pravilo “Ne dajajte vseh jajc v eno košarico”, upravitelj običajno izbere zelo različne naložbene razrede, razpršene po različnih valutah, sektorjih, podjetjih ali državah. Ta vrsta razpršenosti tveganj se v borznem žargonu imenuje diverzifikacija. Z razdelitvijo zneska naložbe poskuša upravitelj kompenzirati tveganje posameznih vrednostnih papirjev. Če se tržno okolje razvije drugače, kot je bilo pričakovano, lahko upravitelj sklada prilagodi sestavo sredstev sklada. Vlagatelji ob tem ne rabijo biti aktivni. V vzajemnih skladih je poskrbljeno tudi za varnost vlagateljevega premoženja, ki je strogo ločeno od premoženja družbe za upravljanje. Tako v primeru insolventnosti družbe, vaše premoženje ostaja varno in nespremenjeno.
Izbira primernega sklada
Skladi se razlikujejo glede na svojo naložbeno strategijo. Preden se odločite za posamezni sklad, si morate nujno odgovoriti na vprašanje: Koliko tveganja ste pripravljeni sprejeti in koliko časa imate na razpolago? Vsak sklad sledi svoji, v naprej določeni naložbeni strategiji, ki je včasih bolj, včasih pa manj tvegana.
Pri izbiri sredstev velja naslednje pravilo – višji potencialni donos gre z roko v roki z večjim deležem delniških naložb. Kot vlagatelj bi morali poznati te najpomembnejše vrste skladov: delniški, obvezniški in mešani skladi. Glede na vaše osebne naložbene cilje izberite pravo naložbo. Vaš investicijski svetovalec vam bo pri tej odločitvi v veliko pomoč. Skupaj z vami bo analiziral vaše osebno premoženje, vaše finančne cilje in želje. Tako bosta skupaj izbrala sklad, ki bo primeren za vas in vam bo celotno naložbeno pot stal ob strani.
