Aktualno
Vse najboljše, Generali Tehnologija!
Naš sklad Generali Tehnologija praznuje! Okroglih 20 let. Vse najboljše in čestitke tudi Davidu Zormanu, dolgoletnemu aktivnemu upravitelju sklada Generali Tehnologija.
PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET
Po 20 letih rasti se je danes v skladu nabralo več kot 180 milijonov evrov sredstev in ta v Generali Krovnem skladu dosega najvišjo povprečno letno stopnjo donosa (CAGR), ki je na dan 29. 5. 2026 znašala 12,93 %. Sklad je skupaj v 20 letih dosegel 1.037,30 % rast. Slednje potrjuje tezo, da so tehnološke naložbe pomemben del dolgoročnega premoženjskega načrtovanja.
Ob ustanovitvi sklada leta 2006 je v indeksu S&P 500 največji delež predstavljal finančni sektor, in sicer 22 %, tehnologija pa približno 15 %. V globalnem indeksu MSCI World je bila utež tehnologije še nekoliko nižja, približno 10–12 %. V tistih časih Združene države Amerike niso imele tako izrazite prevlade na kapitalskih trgih kot sedaj, posledično pa sta imeli Evropa in Japonska večji delež. Z vidika porazdelitve znotraj indeksov so prevladovali zlasti sektorji energije, financ in industrije. Na primer, podjetji, ki sedaj krojita ogromno utež ameriških indeksov, kot sta Apple in Microsoft, sta bili takrat šele v začetnem zagonu. Na drugi strani pa je bil delež Nvidie, ki danes pravzaprav vodi manijo čipov in umetne inteligence, v glavnem tehnološkem indeksu Nasdaq takrat praktično zanemarljiv, približno 1 %, danes pa ima ta v njem največjo utež, dobrih 13 %. Po deležu je prva tudi v glavnem ameriškem indeksu najboljših 500 podjetij, in sicer v indeksu S&P 500, z 8 %. Ta premik jasno kaže, kako močno je sektor preoblikoval globalno gospodarstvo in finančno premoženje posameznikov.
Zanimiv je tudi vpogled v transformacijo samega sklada Generali Tehnologija, katerega primerjalni indeks je bil sprva sestavljen iz treh indeksov MSCI, in sicer s 40 % deležem v svetovnem zdravstvu, 40 % deležem v informacijski tehnologiji in 20 % deležem v telekomunikacijskih storitvah. Leta 2013 so indeks zdravstva odstranili, delež informacijske tehnologije pa se je povečal na 80 %, preostali delež pa so predstavljale telekomunikacijske storitve. Trenutno je merilo uspešnosti sestavljeno iz 60 % deleža v informacijski tehnologiji in 40 % deleža v telekomunikacijskih storitvah. V prihodnje je predvideno, da se bo ta še dodatno prilagodil, predvsem zaradi prilagoditev s prihodnjimi tehnološkimi trendi, ki izhajajo iz podjetij v sektorjih potrošniških dobrin ter industrije.
Sklad je namenjen vlagateljem, ki razmišljajo dolgoročno (vsaj 5 let) in želijo sodelovati pri rasti podjetij, ki krojijo prihodnost. Tehnologija ni več samo trend, ampak temelj sodobnega sveta in ena ključnih dolgoročnih naložbenih tem. To se lepo kaže tudi v zadnjem tednu, ko so globalne delniške trge ponovno poganjala prav podjetja, povezana z umetno inteligenco, polprevodniki in podatkovnimi centri.
Prav dogajanje v zadnjem tednu lepo kaže, zakaj je tehnologija v zadnjih dveh desetletjih postala eden ključnih stebrov globalnih kapitalskih trgov. Ameriški delniški indeksi so teden zaključili pozitivno, čeprav so vlagatelji še naprej čakali jasnejši signal glede morebitnega dogovora med ZDA in Iranom ter ponovnega odprtja Hormuške ožine. Indeks S&P 500 je teden zaključil z rastjo 1,1 %, tehnološki Nasdaq je pridobil 2 %, industrijski Dow Jones pa 1 %. Nasdaq je bil med večjimi indeksi znova najmočnejši, predvsem zaradi nadaljevanja zanimanja za podjetja, povezana z umetno inteligenco, polprevodniki in podatkovnimi centri.
Mesec maj je bil za ameriške delniške trge zelo močan. Nasdaq je v mesecu pridobil več kot 8 %, po več kot 15-odstotni rasti v aprilu, kar predstavlja najboljša zaporedna meseca za ta indeks po letu 2009. Tudi S&P 500, Dow Jones in Russell 2000 so maj zaključili z izrazitimi dobički. V Evropi je bilo razpoloženje nekoliko bolj zadržano. Indeks STOXX Europe 600 je izgubil manj kot pol odstotne točke, nemški DAX pa je ostal brez spremembe.
Pomnilniški čipi postajajo ozko grlo globalnega razvoja umetne inteligence
Največ pozornosti so pritegnile delnice proizvajalcev pomnilniških čipov. Tržna kapitalizacija družb SK Hynix in Micron Technology je prvič presegla mejo enega bilijona dolarjev, saj vlagatelji vse bolj ocenjujejo, da bo razmah UI trajno spremenil vrednotenje celotne industrije. SK Hynix je v enem dnevu pridobil več kot 9 %, njegova rast v zadnjih dvanajstih mesecih pa presega 1.000 %. Na drugi strani pa je Micron v ZDA poskočil za skoraj 19 %.
V ospredju so predvsem pomnilniki HBM, ki so eden ključnih gradnikov podatkovnih centrov in sistemov umetne inteligence, in brez zadostne količine teh največja tehnološka podjetja težko nadaljujejo širitev računalniških kapacitet. Zato proizvajalci pomnilnikov vse bolj postajajo strateški dobavitelji globalne tehnološke infrastrukture.
Trije največji proizvajalci HBM so SK Hynix, Samsung in Micron. Slednji imajo zaradi omejene ponudbe zelo izrazito pogajalsko moč. Po podatkih Counterpoint Research je imel SK Hynix v zadnjem četrtletju leta 2025 po prihodkih izjemni 57 % delež svetovnega trga HBM, Samsung 22 %, Micron pa 21 %. Posledično analitiki pričakujejo, da bo pomanjkanje pomnilniških čipov trajalo vsaj do leta 2027, kar podpira cene, marže in pričakovane dobičke proizvajalcev.
Rast delnic SK Hynix in Samsung je močno podprla tudi širši korejski trg. Indeks KOSPI je med tednom zrasel za dobrih 6 %, korejski trg pa tako ostaja eden največjih zmagovalcev globalnega investicijskega cikla v UI.
Trgi ostajajo podprti, a vse bolj odvisni od tehnologije
Širše gledano delniški trgi ostajajo dobro podprti z močnimi poslovnimi rezultati tehnoloških podjetij, visokimi investicijami v podatkovne centre in pričakovanji, da bo UI še naprej glavni vir rasti dobičkov. Vendar rast ostaja razmeroma ozko skoncentrirana. Največji del donosov ustvarjajo podjetja, neposredno povezana z UI, polprevodniki in infrastrukturo podatkovnih centrov, medtem ko manjša podjetja in bolj ciklični deli trga zaostajajo.
To pomeni, da bo nadaljnje gibanje indeksov močno odvisno od sposobnosti tehnološkega sektorja, da upraviči visoka pričakovanja vlagateljev. Za zdaj povpraševanje ostaja močno, dobavne omejitve pa delujejo kot pomembna podpora dobičkom vodilnih proizvajalcev.
Obvezniški trgi in surovine nekoliko v ozadju
Na obvezniških trgih so se donosnosti rahlo znižale, saj je del vlagateljev pričakoval, da bi morebiten napredek v pogajanjih med ZDA in Iranom lahko zmanjšal geopolitična tveganja in pritiske na cene energentov. Donosnost 10-letne ameriške državne obveznice je teden zaključila pri 4,435 %, donosnost 2-letne obveznice pa pri 4,00 %. V Evropi je donosnost 10-letne nemške državne obveznice padla na 2,93 % .
Cene nafte so se gibale v skladu z novicami iz Bližnjega vzhoda in pričakovanji glede morebitnega napredka v pogajanjih med ZDA in Iranom. Nafta WTI je teden zaključila nižje pri ceni 87,3 dolarja za sodček, Brent pa pri 92,05 dolarja za sodček.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Leto 2025 je dodatno pokazalo, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. V fokus vlagateljev se ponovno vračajo delnice s trgov v razvoju. Z investicijskega pogleda je razpršenost edino “zastonj kosilo”, ki smo ga vlagatelji deležni.
Leto 2026 je zaznamovano z izrazito dinamiko in številnimi priložnostmi, hkrati pa bo od vlagateljev zahtevalo premišljeno iskanje ravnotežja med tveganji in donosi. Zato delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor, saj rast dobičkov ostaja najvišja v ZDA, medtem ko se postopoma prebuja tudi EU in trgi v razvoju.
Sklad Generali Tehnologija ostaja del osnovne košarice, saj ameriški kapitalski trg še vedno predstavlja osrednje gonilo inovacij. Naraščajoča uporaba umetne inteligence (UI) odpira nove priložnosti tudi izven tehnološkega sektorja, predvsem v zdravstvu, obrambi in energetiki. Ob visokih vrednotenjih in izraziti koncentraciji borznih indeksov bo učinkovita diverzifikacija ključnega pomena za obvladovanje portfeljskih tveganj. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete sklada Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način za zmanjšanje tveganja delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v lanskem letu v nemilosti vlagateljev zaradi napovedi omejevanja cen zdravil s strani Trumpove administracije ter neizpolnjenih pričakovanj glede zdravil za debelost. Posledično so delnice tega sektorja še vedno ugodno vrednotene z vidika zgodovinske perspektive. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja od 10 % do 15 % celotnega portfelja.
V Evropi vidimo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, saj »stara celina« v novo leto vstopa v občutno ugodnejšem položaju. Inflacijska pričakovanja so stabilna in nakazujejo ohranjanje obrestnih mer na trenutnih ravneh. Ugodna monetarna politika, okrepljena državna podpora in izboljšani obeti glede dobičkonosnosti ustvarjajo spodbudno okolje, pri čemer bodo glavni nosilci rasti nemške fiskalne spodbude ter vlaganja v obrambo in infrastrukturo. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar v deležu od 5 % do največ 10 % celotnega premoženja, vloženega v posamezen, geografsko ožje usmerjen sklad. Za evropske delnice so primerne kombinacije skladov Generali Rastko Evropa ali regionalno usmerjeni sklad Generali Jugovzhodna Evropa. Vrednotenja so se v primerjavi s preteklimi leti znatno povišala, a kljub temu ostajamo pozitivni. Napovedi podjetij so optimistične in kažejo na zmerno rast dobičkov v letu 2026. Uvedba INR (individualni naložbeni računi) računov bo prav tako razširila nabor vlagateljev na domačem trgu, kar lahko dodatno pozitivno vpliva na izbrane sklade.
Pozornost vlagateljev se ponovno usmerja tudi na indijske delnice in delnice trgov v razvoju, ki ponujajo kombinacijo rasti in relativno nizkih vrednotenj. Ugodna gospodarska in demografska slika kaže, da je indijski kapitalski trg po letu konsolidacije pripravljen na novo rast. Kaže se tudi hitra rast srednjega sloja. Vlagatelji se morajo zavedati, da trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja, vendar vrednotenja ostajajo ugodna, a smer bosta diktirala geopolitika in trgovinski odnosi. Latinska Amerika se zdi trdno v objemu ZDA, kar trgi vidijo kot pozitivno. Iz zapisanega delnice iz trgov v razvoju ostajajo dolgoročno privlačna špekulativna naložba skozi sklad Generali Novi trgi, ki lahko predstavlja dobro dodatno razpršenost v portfelju, vendar ne več kot 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad.
Obvezniški trgi so še naprej izrazito dovzetni za spremembe v makroekonomskih obetih in sporočilih centralnih bank. Čeprav kaže, da so obrestne mere dosegle najvišjo raven, ostaja časovnica in dinamika njihovega zniževanja negotova ter pogojena s prihodnjimi inflacijskimi in gospodarskimi podatki. Zaradi dinamike na trgih (geopolitična tveganja) in politike centralnih bank ostajajo dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja. V nestanovitnem okolju lahko obveznice potrjujejo svojo vlogo učinkovitega zaščitnega instrumenta ob padcih delniških trgov in ostajajo nepogrešljiv del uravnoteženih portfeljev. Znižanje obrestnih mer s strani centralnih bank tradicionalno predstavlja podporni dejavnik za obvezniške naložbe.
PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET
