Aktualno
Vsaka kriza je lahko priložnost
|Preden se lotimo pogovora o današnji temi, bi želela še enkrat obrazložiti, kaj vzajemni sklad sploh je in kaj moramo vedeti pred začetkom varčevanja v vzajemnih skladih, saj mnogi vlagatelji še vedno ne vedo in ne razumejo osnovnega pravila.
Kaj je vzajemni sklad?
Vzajemni sklad najlažje opišemo kot skupek premoženja vseh, tako pravnih kot fizičnih oseb, ki so naložile svoj denar na račun vzajemnega sklada. Z zbranim denarjem se na trgu kapitala kupujejo različni vrednostni papirji. Osnovno pravilo pri vlaganju je, da gre za dolgoročno naložbo, ki naj ne bi bila krajša od petih let.
Pravilo, ki je prav tako pomembno pri vlaganju je preučitev tveganja, ki ga posamezni vzajemni sklad prinaša. Vsak vlagatelj, ko se odloča za svojo naložbo oziroma naložbeni portfelj mora razmisliti o tem, koliko tveganja je pripravljen sprejeti oziroma kakšen odnos do tveganja ima.
Trenutno se tako kot v vsakdanjem življenju tudi na finančnih trgih vse vrti okoli koronavirusa covid-19. Trgi so skrajno občutljivi za potek pandemije, ki je sama po sebi zelo nepredvidljiva. Soočamo se s povišano lahko, bi rekli rekordno volatilnostjo – nihajnostjo, ko že najmanjše novice premikajo borzne indekse za kar nekaj odstotkov. Kadar finančni trgi doživijo takšen padec v tako kratkem času, sprožijo negotovost in strah vlagateljev. Vlagatelji se na tako hitre spremembe prevečkrat odzovejo čustveno, kar jih lahko vodi v napačno strategijo in odločitve.
Kaj narediti, ko so trgi volativni?
Zgodovina je že večkrat pokazala, da strah pri naložbah ni dober svetovalec. Ko tečaji padajo, se dolgoročni vlagatelj ne sme ustrašiti, ampak mora ohraniti trezno glavo. Naložbe, ki jih ima v portfelju, naj zadrži. Vsakemu padcu na kapitalskih trgih slej kot prej sledi obrat navzgor. Zato vlagateljem priporočamo, naj ohranijo dolgoročni pogled.
V primeru, da morate zaradi lastnega miru zmanjšati izpostavljenost, je najbolje, da umirite nihanje s prenosi sredstev v nižje tvegane naložbe oziroma zamenjate del najbolj tveganih naložb z bolj varnimi. To je treba storiti zelo premišljeno. Osredotočiti se je treba na dolgoročno držanje pozicij in se izogibati kratkoročnim nihanjem, ki so del življenjskega cikla vsakega trga.
Z dolgoročnega vidika pa so nižji tečaji (vrednotenja delnic so izjemno ugodna – nižja) za dolgoročne vlagatelje zelo ugodni, kar enostavno pomeni, da se delnice oziroma sklade kupuje po nižji vrednosti. Najboljši čas za investiranje (nakup) v delnice je takrat, ko med vlagatelji vlada največji pesimizem. Žal ne vemo, če smo ga že dosegli. Tistim vlagateljem, ki bi želeli izkoristiti nižje tečaje za nova vplačila, pa predlagamo, da znesek predvidenega vplačila razdelijo na nekaj zaporednih vplačil.
Po drugi strani pa tudi, ko tečaji dosegajo rekordne visoke vrednosti, je treba ostati miren in ne slediti evforiji.
Za konec naj povem, da bo tudi ta kriza minila. Življenje se bo vrnilo v normalne tire. Sama zgodovina nas uči, da se bo. Naj povzamem besede jeruzalemskega profesorja svetovne zgodovine in avtorja številnih knjižnih uspešnic Yuval Noah Hararija: »Vsaka kriza je tudi priložnost. Če izberemo globalno solidarnost, bo to zmaga ne le proti koronavirusu, ampak tudi proti vsem prihodnjim epidemijam in krizam, ki bi lahko napadle človeštvo v 21. stoletju.«
Ostanite zdravi!