Virus ostaja, življenje teče dalje

Neznano, šok, ustavitev kroženja denarja in globok padec delniških trgov je samo nekaj dejstev, ki so zaznamovala zadnja dva meseca. Življenje pred tem komaj še poznamo, vendar je bila večina kazalnikov v pozitivnem teritoriju.

 

Prvi šok je povzročil kolaps na različnih področjih. Razpočilo se je kar nekaj finančnih produktov in bojazen je bila, da se bo kroženje denarja, ki je bistveno za zdajšnji sistem, popolnoma ustavilo. Vstopile so centralne banke in zagotovile neomejeno likvidnost. To je povzročilo, da so obrestne mere padle oziroma ostale rekordno nizke. Delniški trgi, ki so bili v marcu preprodani kot že dolgo ne ter je bila v njih vračunana podobna količina strahu kot leta 2008, so se normalizirali. Ko so ustaviti padanje domin, pa je bilo treba razmišljati, kako naprej.

Države so trenutno v različnih fazah epidemije. V večini držav je vrh epidemije minil, nekaterim pa število okuženih še vedno narašča. Dejstvo je, da pred virusom ni varna nobena država, so samo različne poti, kako se z njim spopademo. Zadnji podatki nakazujejo, da je okuženih precej več, kot so jih identificirali s testiranjem. Različne raziskave so pokazale, da je teh od 40- pa tudi do 80-krat več, kot so jih ugotovili s testi. Kar seveda pomeni, da je brez znakov oziroma so ti zelo blagi okoli 60 do 80 odstotkov vseh okuženih. Ker imajo ljudje oslabljen imunski sistem, pa še vedno relativno veliko število ljudi posledicam vstopa novega virusa v telo podleže. Vseeno pa je smrtnost precej nižja od prvih ocen tako WHO kot tudi drugih ocen, ki so jih strokovnjaki z epidemiološkega področja sporočali na začetku. Seveda se ta od države do države razlikuje, razlogov za to pa je več. Glede na te, bolj »optimistične« podatke glede nevarnosti virusa, pa se pojavlja vedno več apelov, da je trenutno stanje tako ekonomije kot družbe na daljši rok nevzdržno ter da bo kolateralna škoda, ki pa je ne vidimo tako jasno, lahko celo večja. Države gredo v rahljanje ukrepov, ekonomija pa se počasi vrača v stare tirnice. Naučiti se bo treba živeti z virusom, pridobiti o njem čim več znanja ter upati na uspešno cepivo. V vmesnem času pa je treba predvsem zaščititi ogrožene posameznike in skrbeti, da se virus čim počasneje širi med populacijo. V primeru drugega vala pa se zdi, da bomo vsi bolje pripravljeni in se bomo lahko uspešno soočili z njim.

Na globalnih delniških trgih je zaznati, da bo okrevanje prišlo. Vendar bo to zelo različno po panogah oziroma posameznih podjetjih. Zavedati se je treba, da je že nekaj let potekala transformacija ekonomije ter da so zdajšnje razmere to dodatno pospešile. Spreminja se način dela, način nakupovanja in samega poslovanja. Vidimo, da so zmagovalci krize trenutno tehnološka podjetja, ki sploh omogočajo, da svet tudi v karanteni teče naprej. Kdor do zdaj še ni uporabljal videoklica, spletnega nakupovanja, sestankov na daljavo, učenja na daljavo itd., se je bil zdaj s tem prisiljen soočiti. Kdor pa bo dobro prakso obdržal tudi v prihodnosti in spremenil svoj poslovni model, bo lahko na tem jadral še nekaj let. Vsaka kriza je namreč priložnost, ki prinese nove zmagovalce.

Panoge, podjetja ter tudi države, ki so bili zdaj najhuje prizadeti, pa so bili že pred tem kar vrsto let v zahtevnem položaju in se niso dovolj osredotočali na prihodnost. Trenutne razmere pa so jih s tem dejstvom soočile v zadnjih dveh mesecih. Kot posamezniki pa tudi lahko veliko pripomoremo k manjšemu prenosu virusa in seveda tudi boljšemu lastnemu imunskemu sistemu.

 

 

O avtorju: David Zorman

David Zorman je diplomiral leta 2008 na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Že kot študent si je leta 2005 začel nabirati znanja s področja upravljanja premoženja kot finančni analitik v borznoposredniški družbi KD BPD. Januarja 2008 se je zaposlil v družbi Generali Investments (prej KD Skladi), kjer upravlja globalni sklad skladov Generali Prvi izbor, geografski sklad Generali Amerika ter sektorska sklada Generali Tehnologija in Generali Vitalnost. Revija Moje finance mu je leta 2011 podelila prestižno priznanje najboljšega upravitelja leta.