Svilna pot 2.0

Potem ko je Kitajska lani dosegla najnižjo stopnjo gospodarske rasti po letu 1990, smo nestrpno pričakovali trenutek, ko bo centralni komite najavil nov program državne pomoči z namenom oživitve gospodarske aktivnosti. Predstavitev ambicioznega načrta o obuditvi starodavne svilne poti med Kitajsko in Evropo bi lahko predstavljala začetek tega procesa. Analitiki ocenjujejo, da naj bi naložba v gradnjo ustrezne prometne infrastrukture samo letos znašala med 300 in 400 milijardami juanov (45 do 60 milijard evrov), največjih pozitivnih učinkov projekta naj bi bili deležni železniški operaterji, pristanišča in seveda izvajalci gradbenih del. Ne preseneča, da so po objavi največje, v nekaterih primerih tudi več kot desetodstotne skoke delniških tečajev dosegla ravno podjetja, ki delujejo v dotičnih panogah.

Kitajska centralna banka dodatno podpira lokalni delniški trg. V nedeljski izjavi je njen guverner izjavil, da ohlajanje gospodarske rasti v državi poteka hitreje od pričakovanega. Toda Kitajska naj bi imela še veliko manevrskega prostora pri izvajanju nedavno začete ohlapne monetarne politike, tako na področju nižanja temeljne obrestne mere kot tudi pri drugih oblikah denarne pomoči gospodarstvu. Med zadnje lahko uvrstimo nedavno znižanje obsega gotovinskega pologa pri nakupu določenih nepremičnin. Kot lahko razberemo na spletni strani centralne banke, se gotovinski polog za nakup dodatne nepremičnine z najemom hipotekarnega kredita pri banki pred plačilom obstoječe hipoteke za prvo nepremičnino z obstoječih 60 odstotkov zniža na 40 odstotkov. Poleg tega bo finančno ministrstvo določenim prodajalcem nepremičnin oprostilo plačilo davka na promet z nepremičninami pod pogojem, da je ob prodaji nepremičnina v njihovi lasti vsaj dve leti. Z zadnjima ukrepoma poskuša kitajska politika obuditi domači nepremičninski trg, ki se je v zadnjih dveh letih dobro ohladil in brez oživitve katerega bo doseganje ciljne sedemodstotne gospodarske rasti izjemno zahtevno.