Strah pred inflacijo je zamenjala želja po varnosti

ECB prilagaja svojo politiko, za vlagatelje pa še vedno velja, da je najboljši dobro razpršen portfelj.

 

Evropska centralna banka (ECB) je v začetku julija objavila pregled svoje denarne strategije. Dokument, ki smo ga z nestrpnostjo čakali že lani, a smo zaradi zdravstvene krize morali še malo potrpeti. Zadnjo revizijo svoje politike je namreč opravila že daljnega leta 2003.

Posledično smo pričakovali kar nekaj sprememb. Med drugim, da bo ECB sledila ameriški centralni banki in revidirala svoj inflacijski cilj. A nova strategija ponuja še veliko več.

Glavna novost je, da ima ECB zdaj eksaktno inflacijsko tarčo pri dveh odstotkih letno. Zdi se malo glede na prejšnji cilj (malo pod dvema odstotkoma – v mandatu Jean-Clauda Tricheta (2003-2011) ko je bil cilj 1,99 odstotka), a dejansko gre za veliko spremembo.

Prvič, centralna banka je priznala, da se je v prejšnjem mandatu Maria Draghija zadovoljila z inflacijo krepko pod dvema odstotkoma (1,3 odstotka), kar je v svoji poprejšnji komunikaciji vztrajno zavračala. Drugič, da je ukinila asimetrijo pri oblikovanju denarne politike (prej so bolj tolerirali nižjo inflacijo kot pa višjo od dveh odstotkov. Tretjič, od leta 2026 bodo v izračun ciljane inflacije (HICP) vključili tudi cene primarnih nepremičnin (OOH).

Torej, na podlagi sprejetega v mandatu Christine Lagarde si lahko obetamo bistveno višjo inflacijo, reakcijska funkcija centralne banke pa bo bolj sproščena ob še višji inflaciji in dosti bolj zaviralna ob hitri rasti nepremičninskega trga. Glede na rast cen nepremičnin bi bilo verjetno smiselno imeti ta ukrep že zdaj.

Investitor bi si celo mislil, da je ob vsem povedanem idealen trenutek za odprodajo dolgoročnih obvezniških naložb. A kaj, ko na finančnih trgih številke plešejo svoj ples.

Različica virusa covid-19 delta in delta plus sta na obvezniške trge vrnili več vedrine, saj na trgu zahtevane donosnosti padajo, posledično pa cene obveznic rastejo. Kot primer bi lahko dali 60-letno slovensko obveznico, ki je od dna konec maja pridobila kar dobrih 26 odstotkov (dne 19. julij), a je še vedno dobrih pet odstotkov nižje kot ob izdaji konec januarja.

Strah pred inflacijo, ki je v prvem delu leta plašil varčevalce z obveznicami, je zdaj zamenjala želja po varnosti. Delniške naložbe (na vrhovih) nekako izgubljajo svoj lesk. Hkrati pa so naftne države dosegle dogovor o povečanju črpanja, kar bo za nekaj časa verjetno zavrlo dvigovanje cene črnega zlata.

Omenjeno znova potrjuje moje misli, da je prihodnost tako rekoč nemogoče napovedovati. V zadnjih petnajstih letih moje finančne kariere se je na trgih velikokrat zgodilo nekaj, kar si najmanj pričakoval. V tem duhu je priporočilo imeti dobro razpršen portfelj še vedno zelo upravičeno. Seveda pa je taktično vedno smiselno izkoristiti priložnosti, ki se pojavijo na poti. Pretresljive novice iz poplavljenih območij v Nemčiji in Belgiji nas namreč učijo, da tudi v vročem poletju lahko kdaj pa kdaj zapade veliko dežja.

Tako imamo v času do znamenite konference centralnih bankirjev v Jackson Hole v ZDA konec avgusta, kjer bodo predstavili načrt denarne politike v pokoronskem svetu, kar nekaj časa za refleksijo in ustrezno preoblikovanju svojega portfelja.

 

O avtorju: Primož Cencelj

Primož Cencelj je končal ekonomsko fakulteto v Ljubljani in leta 2022 pridobil naziv MBA na IESE Business School v Barceloni. Od leta 2006 si je nabiral izkušnje kot analitik na borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa je zaposlen v družbi za upravljanje Generali Investments (prej KD Skladi). V letu 2012 je pridobil finančni strokovni naziv CFA (Chartered Financial Analyst). Upravlja obvezniška sklada Generali Bond in Generali Corporate Bonds ter denarni sklad Generali MM. Na izboru revije Moje finance je sklad Generali MM redno izbran za najboljši denarni sklad v Sloveniji, Primož Cencelj pa je nosilec prestižnega priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2014, 2016in 2018 ter upravljavec desetletja (od 2010 do 2019).