Spor ali vojna?

Ameriški delniški trgi so bili prejšnji teden pod vplivom opcij, ki so v petek zapadle. Štirikrat na leto na isti dan zapadejo opcije na terminske pogodbe za delnice in indekse ter za posamezne delnice in indekse. Tisti dan vlagatelji premečejo svoje pozicije in pripravijo strategije do septembra. Dnevni promet je nadpovprečen in nihajnost se poveča.

 

Zanimiv je tudi podatek, da je prvi teden v juniju, ko opcije zapadejo, večinoma negativen. Tudi za prejšnji teden se zdi, da so ameriški delniški trgi še nekako zdržali, ta teden je promet manjši in kupci so se umaknili. Obenem je na veliki sceni ponovno ameriški predsednik Trump. Najprej z izjavo, da mora Opec povečati črpanje nafte, kar negativno vpliva na vse države neto izvoznice. Zato je upadel delniški trg v Braziliji, sledi tudi Rusija. Včeraj je presenetil še z novico o novih carinah na kitajske izdelke. Amerika iz Kitajske uvozi za približno 580 milijard evrov izdelkov, izvozi pa le za okoli 150 milijard evrov. Trump trdi, da so ameriški delavci depriviligirani in da je rešitev obdavčitev kitajskih izdelkov. Tarife tako že veljajo na nekaj manj kot 60 milijard evrov industrijskih izdelkov. Zdaj želi uvesti še carine na bolj splošne izdelke, kot so majice, igrače, orodje … Če bodo Kitajci odgovorili s protiukrepi, grozi s tarifami na skoraj ves uvoz iz Kitajske. Ne glede na to, kako obračamo zgodbo, je trgovinska vojna poraz za globalizacijo in pravih zmagovalcev ni. Tarife se preslikajo v višje cene na ameriškem trgu, kar prinese višjo inflacijo in manj razpoložljivega dohodka za ameriškega potrošnika. Prav tako negativno vpliva na sentiment glede prihodnjih poslov, saj prinaša negotovost o prihodnjem poslovanju nekaterih podjetij na ameriškem trgu. Razumljivo je, da so se negativno odzvali tudi delniški trgi, kitajski indeksi so torek končali okoli tri odstotke v minusu. Vseeno se še vedno zdi, da bodo sklenili dogovor. Zadnja napoved ameriškega predsednika je bila nepričakovana. Besede pa jasne in ostre. Če dogovora ne bo, lahko pričakujemo negotovost, ki bi negativno vplivala tudi na delniške trge. Najbolj bi bila prizadeta Azija, sledijo lahko tudi ZDA.

 

Poletni meseci so ob manjši dnevni likvidnosti ob morebitnih nepričakovanih dogodkih lahko precej bolj nihajni. V trenutni fazi gospodarskega cikla pa se lahko razpoloženje – če napovedani ukrepi privedejo do globalne trgovinske vojne – hitro obrne navzdol.

 

O avtorju: David Zorman

David Zorman je diplomiral leta 2008 na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Že kot študent si je leta 2005 začel nabirati znanja s področja upravljanja premoženja kot finančni analitik v borznoposredniški družbi KD BPD. Januarja 2008 se je zaposlil v družbi Generali Investments (prej KD Skladi), kjer upravlja globalni sklad skladov Generali Prvi izbor, geografski sklad Generali Amerika ter sektorska sklada Generali Tehnologija in Generali Vitalnost. Revija Moje finance mu je leta 2011 podelila prestižno priznanje najboljšega upravitelja leta.