Skupna zakladnica 2025?

Razreševanje grške sage že nekaj časa privlači medijsko pozornost svetovne finančne javnosti. Zgodba spominja na spremljanje televizijskih oddaj tipa veliki brat. Znotraj resničnostnega šova lahko opazujemo vse tiste skrajne človeške lastnosti, ki nam verjetno niso ravno v ponos. Obstaja pa ena ključna razlika. V resničnostnih šovih tekmovalci tekmujejo za končno visoko denarno nagrado. V primeru Grčije pa udeleženci na kocko postavljajo najvišjo vrednoto, mir, in se igrajo z blaginjo milijonov tako Grkov kot tudi preostalih Evropejcev. Vse za ceno doseganja nekih notranjepolitičnih ciljev grške vlade.

Njihova strategija igranja težkega in nepopustljivega pogajalca temelji na tem, da bi si lahko umili roke nad podpisom za paket nove finančne pomoči. Ta pa pušča velike rane nad grškim finančnim sistemom in zaupanjem v gospodarstvo. Banke iz dneva v dan postajajo bolj prazne. Pokonci jih drži samo še likvidnostni mehanizem s strani Evropske centralne banke. Grški pat položaj in nefleksibilnost sta državo verjetno stala kakšni dve leti izgube standarda. Ali je bilo smiselno štiri mesece držati glavo v pesku?

Je pa zaznati, da se tudi v Grčiji stvari premikajo. Zdi se, da je scenarij grškega izhoda iz evrskega območja za zdaj preprečen in bo Grčija dosegla dogovor z državami upnicami. Tako se slovenskemu zaposlenemu davkoplačevalcu še ne bo treba odreči okoli 1000 evrom. Bo pa dogovor verjetno vseboval klavzulo korenčka in palice. Če bo implementacija reform uspešna, bo temu sledila nagrada in grška saga bi se utegnila končati v dobrem letu in pol, kot je bilo v primeru Cipra.

Težko je napovedati, kaj se bo dogajalo v prihodnosti, a jasno je, da je trenutna monetarna unija relativno krhka tvorba, katere obstoj se ob vsaki težavi držav članic postavlja pod vprašaj. Grčiji, Portugalski, Irski, Cipru, Italiji, španiji in tudi Sloveniji lahko v prihodnosti sledijo tudi ostale države. Da bi odpravili številne pomanjkljivosti, bo treba na evropski ravni nadaljevati proces fiskalne in politične unije.

Tako je napoved šefa evropske komisije, da bi bilo naslednje desetletje posvečeno izdelavi in izpeljavi skupne evropske obveznice. Ta pa bi bistveno marginalizirala težave dostopa do kapitala posameznih držav in na tej osnovi bi se grški, slovenski in drugi problemi zdeli samo kot vihar v kozarcu. Glede na demografsko sliko Evrope in globalno gospodarsko dinamiko bi bilo res nesmiselno izgubljati leta zaradi ega lokalnih voditeljev.

Primož Cencelj, CFA, samostojni upravitelj