Aktualno
Protesti in peticije podjetjem znižujejo ceno
Domači trg: Da se Telekomu Slovenija ne bi zgodilo kaj takega, kot se je Mercatorju
Tečaji na Ljubljanski borzi v zadnjih dneh in tednih nihajo v odvisnosti od medijskih poročanj, ki povzemajo izjave politikov glede nadaljevanja privatizacije. V tem tednu je moral predsednik vlade Cerar kar trikrat ob različnih priložnostih zagotavljati, da se bo vlada kljub nasprotovanju koalicijske SD držala danih zavez in nadaljevala prodajo podjetij s seznama, ki je bil potrjen v parlamentu.
Največ kopij se seveda lomi okoli prodaje Telekoma Slovenije, ki je praktično edina družba s seznama, ki je zares nekaj vredna in kjer država pri upravljanju drži v rokah škarje in platno. Zaradi močnega denarnega toka pa je bilo doslej podjetje plen različnih interesnih skupin, ki se na vse pretege borijo za ohranitev pridobljenih koristi. Peticije proti razprodaji državnega premoženja in napovedane proteste je tako treba gledati predvsem v luči poskusov ohranjanja starih rent, ki bodo z novimi lastniki, upajmo prekinjene. Da je prodaja Telekoma nujna, kažejo tudi dogajanja pri konkurenci. Nekdaj finančno šibak Tušmobil je pred meseci kupila ena izmed globalno najmočnejših investicijskih skupin KKR, T2 že nekaj časa kupuje Simobil, ta pa je prek avstrijskega lastnika Telekom Avstrije prav tako pred meseci prišel v roke drugega najbogatejšega Zemljana, Carlosa Slima. Telekom Slovenije tako dobiva konkurenco, ki je na svetovni ravni veliko močnejša od njega in bo v prihodnosti z veliko verjetnostjo začel izgubljati tržni delež. Spomnimo, kaj se je zgodilo ob prodajanju Mercatorja, koliko bi lahko lastniki (banke in mali delničarji) zanj iztržili pred leti in koliko so iztržili ob zaključku. Izjave predsednika koalicijske SD Dejana Židana in drugih politikov o ustavitvi postopkov prodaje Telekoma, napovedani protesti in peticije znižujejo potencialno ceno, ki jo bodo v naslednjih tednih ponujali morebitni kupci.
Grega Meden, samostojni upravitelj