Aktualno
Prihaja pomoč prijateljem iz Teksasa
|Da bom leta 2020 pisal o ceni surove nafte na nivojih, ki smo jih nazadnje videli na začetku četrtletja, si ne bi predstavljal niti v najbolj norih sanjah. Še pred tremi meseci bi rekel, da je cena pod 20 dolarji za 159-litrski sod nafte tako verjetna, kot je to, da si bomo drugič v desetih letih zrli iz oči v oči z gospodarsko depresijo. Take stvari se v zgodovini ponavljajo zgolj na vsakih sto let, ne pa deset. Kako bi se motil!
Dogodki zadnjih tednov so me še enkrat opomnili, kako nepredvidljivo je življenje in kako nerobustni in – roko na srce – v večini primerov neuporabni so ekonomski modeli pri napovedovanju gospodarskih kriz. Na dogajanje na naftnih trgih pa ni vplivala zgolj pandemija koronavirusa. Zaradi nje se je dobesedno ustavilo svetovno gospodarsko kolesje in zaradi tega je strmoglavilo povpraševanje po energentih. Cestni prevozi in industrijska proizvodnja so usahnili do te točke, da v najbolj onesnaženih delih sveta prebivalci znova vidijo modro nebo podnevi in zvezde ponoči. Že samo to bi bilo dovolj, da bi se cena surove nafte na trgu znižala za polovico. Da je bil ta upad še večji, pa se lahko zahvalimo Savdski Arabiji (in najverjetneje tudi Rusiji). Ta ne bi mogla izbrati boljšega trenutka za zaritje bodala v srce ameriški naftni industriji, ki je zadnja leta s svojo renesanso naftne industrije trn v peti naftnemu kartelu Opec. Po nekaterih ocenah naj bi trenutna agregatna presežna ponudba na trgu znašala od 10 do 20 milijonov sodov surove nafte na dan.
V preteklosti bi takšne šoke uravnaval Opec z zniževanjem lastne proizvodnje in s tem vzdrževal ceno nafte na trgu, zadnja leta pa ni več tako. Člani kartela želijo z nizko ceno nafte izčrpati ameriške tekmece in jih izriniti s trga. Ne pozabimo, da je večina nekonvencionalnih proizvajalcev nafte v ZDA močno zadolžena, zaradi nizke cene nafte pa se pod vprašaj postavlja njihova zmožnost odplačevanja dolga. Da so stvari resne, kaže tudi Trumpov poziv k rešitvi spora, ameriški predsednik se namreč do zdaj ni hotel pogovarjati z Opecom. Slednjega je še pred tedni imenoval za kriminalno organizacijo, s katero se ZDA ne bodo pogajale. Bogati darovalci za njegovo predsedniško kampanjo iz Teksasa (prestolnice ameriške naftne industrije) postajajo nestrpni, saj verjetno tudi njih bančniki cukajo za rokav in sprašujejo kako bodo odplačali posojila. Prišel je trenutek, ko je treba vrniti uslugo. Že govorice o morebitnem zgodovinskem sestanku med ZDA, Rusijo in Opecom so poskrbele za odboj cene črnega zlata, od uspešnosti pogajanj pa bo odvisno, kaj se bo na naftnih trgih dogajalo v prihodnjih mesecih.
