Aktualno
Pomembna je dolgoročna vizija
»Nono« v jadralnem športu. Na jadrnico je prvič sedel s šestimi leti. Od takrat je minilo 35 let odrekanj, truda in krmiljenja v nemirnih morskih vodah, ob nepredvidljivem vetru. Vasilij Žbogar je tekmovalno kariero sklenil v brazilskem zalivu in se z osvojeno tretjo olimpijsko medaljo postavil ob bok najuspešnejšim jadralcem sveta.
KORAK PRED DRUGIMI Priljubljeni Vasko, kot ga kličejo prijatelji, je svoj športni dan dolga leta praviloma začenjal okoli šeste ure. Vedno pol ure pred dogovorjenim časom s preostalo ekipo. »To je moj trenutek dneva, čas zase, za zbistritev misli,« pravi danes. To je čas, da se v miru spije skodelica tako ljube kave. Sledil je obilen zajtrk, takšen, kot je ustrezal napornemu vsakodnevnemu ritmu raznovrstnih vaj v obdobju treningov. Svojo pripravljenost je v dopoldanskem času nato krepil na kolesu, v telovadnici, fitnesu, s statičnimi in dinamičnimi vajami ter tudi s plavanjem. šele popoldne je prišel čas za plovbo po morju. Tako se je, dan za dnem, z ustrezno večerno regeneracijo, pregledom dnevnih posnetkov, tlakovala pot do najžlahtnejših olimpijskih odličij. SILNA ŽELJA IN RUTINA |
PREUDARNO S FINANCAMI
V Valencii, kjer vedno piha močan veter, je Žbogar resda našel idealne razmere za trening, a v jadranju so poseben izziv tudi finance. Tradicionalno močni tekmeci iz Združenih držav Amerike, z Nove Zelandije, iz Anglije, Francije, španije ali Brazilije imajo neprimerljivo večje finančno zaledje. Žbogar se je skozi kariero moral nenehno znajti in iskati poti, kako ta primanjkljaj nadoknaditi. Z nekaterimi sotekmovalci so si denimo delili stroške prevozov, treningov in opreme. Tako je bil ves čas prisiljen racionalno porabljati sredstva in stalno gledati, kje bi lahko še dodatno privarčeval in privarčevano koristno porabil. Miselnost, ki se je drži tudi v vsakdanjem življenju. Posebej lep je tako občutek, ko čez čas spoznaš, koliko se da privarčevati in da so se sredstva ustrezno plemenitila.
ZNANJE – NAJVEČJA INVESTICIJA
»Krepat, ma ne molat« (v prevodu za Neprimorce »umreti, a ne popustiti«) – to so besede, s katerimi svojo vztrajnost, odločnost in visoko zastavljene cilje opisuje Vasilij Žbogar. Projekti so lahko uspešni le, če so naši cilji prilagojeni teku na dolge proge, maratonu, in ne sprintu, poudarja. Njegovi načrti za prihodnost še niso dokončni. Vsi pa so, tako mu pravi srce, povezani z morjem, velikimi jadrnicami ali potovanjem okoli sveta. še vedno bi rad premikal meje in prebijal led. Telo je nekoliko izčrpano, a glava je na mestu. še vedno čuti, da lahko postavlja nove mejnike. Le da tokrat v drugačni vlogi. Zdaj bi rad svoje znanje prenašal na mlajše jadralce. Krmilo jadrnice bo prepustil drugim in jih s svojimi dolgoletnimi izkušnjami vodil med čermi pogostokrat razburkanega morja.
Plemenitite sredstva kot Vasilij Žbogar – izberite svoj paket skladov za varčevanje z mesečnimi vplačili. |