Sporočila za javnost
POGLED 2020: Vsi deležniki moramo prispevati k oblikovanju »virtuous circle-a«
(Ljubljana, 4. december 2019) Delo je v sodelovanju z Združenjem Manager in generalnim pokroviteljem Pogleda 2020 Generali Investments danes, na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, organiziral poslovni dogodek Pogled 2020, konkurenčnost, inovativnost in pot do razvojnega dogovora. V ospredju dogodka so bila vprašanja, kako se Slovenija spopada z izzivom ohranjanja in povečevanja družbene blaginje ob demografskih izzivih in ogroženosti zaradi podnebnih sprememb ter kakšna je pot do razvojnega sporazuma. Vsi deležniki morajo prispevati k oblikovanju »virtuous circle-a«, dinamičnega kroga vzajemno delujočih pozitivnih dejavnikov, ki omogoča učinkovit pretok sredstev od prebivalstva preko finančnih posrednikov do podjetij z visokim potencialom rasti in nato z dobičkom nazaj k prebivalstvu.
Na dogodku Pogled 2020, ki v letošnjem letu naslavlja pomembni temi konkurenčnosti in inovativnosti ter je pritegnil številne udeležence, so bili osrednji govorci dr. Arturo Bris, direktor švicarskega inštituta IMD, dr. Dušan Mramor, predsednik Observatorija ZM in profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Verica Trstenjak, profesorica za evropsko pravo, nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU, članica izvršnega in upravnega odbora EU Agencije za temeljne pravice na Dunaju in članica Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu, dr. Ali Žerdin, urednik Delove Sobotne priloge, mag. Veljko Bole, glavni ekonomist Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Ljubljani (EIPF) in tudi Luka Podlogar, predsednik uprave Generali Investments.
Slovenija je med 63 državami na 37 mestu na lestvici konkurenčnosti
»Švica ima katastrofalne predispozicije. Nima naravnih virov, geografska lokacija je slaba in tudi nima dostopa do morja. Toda kljub vsemu je bogata država,« je na dogodku izpostavil dr. Arturo Bris, direktor švicarskega inštituta IMD, ki pripravlja lestvico konkurenčnosti držav, na kateri Slovenija zaseda šele 37. mesto, na 32. mestu je po digitalnih kompetencah in 31. mestu na svetovni lestvici sposobnosti privabljanja talentov.
Neustrezna struktura prihrankov je odraz strahu in delno nizke finančne pismenosti
Luka Podlogar se je v svojem nagovoru dotaknil aktualnih tem sedanjosti, ki bodo imele neverjetno velik vpliv in pomen za našo prihodnosti. Med drugim je izpostavil staranje slovenskega prebivalstva, finančno nepismenost in strukturo prihrankov Slovencev, ki je neustrezna in se močno oddaljuje od evropskega povprečja. Pri finančni nepismenosti prebivalstva je izpostavil tako stare kot tudi mlade. Prvi ne znajo razmejiti sedanje in bodoče porabe, drugi pa neprimerno alocirajo svoje prihranke. »Neustrezna struktura prihrankov je odraz strahu, ki izhaja iz pretekle finančne krize, delno pa je tudi odraz nizke finančne pismenosti. A dejstvo je tudi, da izhaja iz neustrezne politike države, ki ne spodbuja dolgoročnega varčevanja, oziroma ga spodbuja v zelo omejenem obsegu,« je izpostavil. Poudaril je tudi, da potencial podjetij v Sloveniji ni v celoti izkoriščen tudi, ker so naše finančne institucije, ki delujejo na trgu kapitala, predvsem lastniškega, slabo razvite.
V Sloveniji nimamo ustrezno razvitega trga kapitala
Podlogar je še poudaril, da v Sloveniji nimamo ustrezno razvitega kapitalskega trga, ki bi bil lahko velika podporo gospodarstvu. Razvoj tega trga je prepuščen sam sebi in nihče ga ne stimulira. Investicijski skladi in pokojninski skladi, ki so na večini razvitih trgov gonilo domačega investiranja, z zanemarljivim obsegom sredstev v upravljanju niti slučajno nimajo velikosti, ki bi jo potrebovalo naše gospodarstvo. Slovenske družbe za upravljanje upravljajo zgolj 2,9 milijard evrov sredstev. Sredstva v shemah dodatnega pokojninskega zavarovanja znašajo pičlih 2,5 milijard evrov. Na prebivalca je to globoko pod razvitimi državami. V Generali Investments si želijo ustreznih finančnih spodbud za varčevanje, ki bodo poskrbele za ustrezno alokacijo prihrankov iz neuporabnih vlog na vpogled v bolj primerne oblike dolgoročnega varčevanja, ki lahko stimulirajo dolgoročno vzdržno gospodarsko rast in ohranjajo blaginjo na dolgi rok.
Generali Growth Equity Fund za podjetniške ekipe
Slovenija je država majhnih in srednje velikih podjetij, kar 99,8 odstotka oziroma več kot 136.000 jih namreč spada v to kategorijo. Ta podjetja zaposlujejo več kot 72% odstotkov vseh aktivno zaposlenih in ustvarijo 65% odstotkov ustvarjene dodane vrednosti v gospodarstvu, kar je nad povprečjem EU. Generali Growth Equity Fund, družbe Generali Investments, je sklad namenjen predvsem institucionalnim vlagateljem in podpira rasti željne, ambiciozne podjetniške ekipe, ki vodijo mala in srednja podjetja v Sloveniji in širši regiji. Z njim družba Generali Investments izpolnjujejo svoje poslanstvo odgovornega finančnega posrednika in pozitivno prispeva ne zgolj k donosu vlagateljev, temveč tudi k povečevanju slovenske gospodarske rasti.
Vsi deležniki morajo odigrati svojo vlogo
“Za konkurenčnost slovenskega gospodarstva je nujno treba vzpostaviti ustrezne finančne spodbude za varčevanje, ki bodo poskrbele za ustrezno alokacijo prihrankov iz neuporabnih vlog na vpogled v bolj primerne oblike dolgoročnega varčevanja, ki lahko stimulirajo dolgoročno vzdržno gospodarsko rast in ohranjajo blaginjo na dolgi rok. Zgolj dobro razvit sistem varčevanja s primerno velikim obsegom sredstev v upravljanju namreč lahko podpira produkte, kot so skladi zasebnega kapitala, ki so namenjeni predvsem profesionalnim vlagateljem in ki neposredno predstavljajo možnost financiranja domačih, predvsem malih in srednjih podjetij, ki so premajhna, da bi prišla na javni kapitalski trg. Namreč vsi deležniki morajo prispevati k oblikovanju dinamičnega kroga vzajemno delujočih pozitivnih dejavnikov oz. tako imenovanega »virtuous circle-a«, ki omogoča učinkovit pretok sredstev od prebivalstva preko finančnih posrednikov do podjetij z visokim potencialom rasti in nato z dobičkom nazaj k prebivalstvu. Pri tako daljnosežnih spremembah mora ključno vlogo odigrati tudi politika oziroma država. Resnično si želimo, da bi kratkoročni pogled zamenjal dolgoročni vidik, ki pravzaprav ne stane ničesar, naredi pa lahko veliko koristnega na našo prihodnjo blaginjo,” je ob koncu nagovora dodal Podlogar.
