Aktualno
Podjetniki, pripravite se!
Na trgu se je dolgo pričakovalo, da bo Evropska centralna banka (ECB) predstavila nov konkreten paket novih stimulativnih ukrepov, saj se cilj stabilne inflacije pri dveh odstotkih letno vse bolj oddaljuje. Strah pred deflacijo pa je bil iz dneva v dan večji.
Na junijskem sestanku smo doživeli znižanje vseh ključnih obrestnih mer, med katerimi izstopa negativna depozitna obrestna mera. To pomeni, da bodo morale sedaj banke plačevati, če bodo sredstva plasirale pri centralni banki. Ukinili so tudi sterilizacijo viška denarja pri izvajanju programa kupovanja državnih papirjev (SMP). Omenjen ukrep je sprostil okoli 165 milijard evrov v evropskem bančnem prostoru.
Za boljše razumevanje SMP se moramo vrniti v leto 2010, ko smo bili priča evropski dolžniški krizi, ki bi jo lahko označili faza 1. Cilj centralne banke je bil ponuditi pomoč državam v težavah, saj se je strošek zadolževanja posameznih držav na trgu silovito povečal. Ta pomoč se je videla v kupovanju državnih obveznic, prilagodljivosti pri zastavljanju državnih obveznic pri ECB ter »odprti« napovedi kvalitativnega popuščanja. Skupaj z evropsko komisijo in MDS so postopoma postavili države nazaj v ravnovesje.
Naslednji fazi reševanja finančne krize bi lahko rekli bančna faza, ki se je začela z napovedjo vseevropskega obremenitvenega testa in preverjanja kvalitete bančnih bilanc sredi leta 2013. Rezultati bodo objavljeni letošnjo jesen. Menim, da bomo videli zelo pozitivne novice. še posebno, ker banke po Evropi uspešno in marljivo zbirajo kapital »vseh oblik«.
V zadnjem delu leta pa se bo začela faza, ki bi lahko najbolj vplivala na vsakega posameznika. številni ekonomisti pišejo o povečanju neenakosti, finančniki opazujemo, da je na trgu velik razkorak med vrednotenji na borzi in realnostjo. ECB opozarja na velik »output gap« v evropski ekonomiji in nedelovanje transmisijskega mehanizma, kar pomeni, da mora pek v španiji plačevati bistveno višje obrestne mere kot v Nemčiji.
Omenjene težave pa bi naslovil štiriletni TLTRO, ki ga bodo lahko evropske banke najele pri ECB. Denar bodo morale posoditi samo nefinančnim podjetjem in prebivalstvu (izjema so stanovanjski krediti). Novih 400 milijard evrov bi omogočilo zagon in izboljšanje poslovanja podjetij ter s tem ustvarjanje novih delovnih mest. Dodatno pa bi ECB kupovala lastninske (ABS) obveznice. Torej bo od septembra naprej pri slovenskih bankah na voljo ena do dve milijardi novih evrov za nove podjetniške pobude. Upamo lahko samo, da bomo sposobni omenjeno pravilno naložiti.
Primož Cencelj, CFA, KD Skladi