Plima

Kljub temu je bilo nekaj pomislekov o sami tehnični izvedbi kupovanja državnih obveznic s strani sistema ECB. Podatek, da je bilo odkupljenih že več kot 40 milijard evrov državnih papirjev, je znamenje popolnoma tehnokratskega pristopa k implementaciji strategije mesečnega kupovanja 60 milijard.

Z ukrepom je ECB na kratki rok razveselila predvsem investitorje v državne obveznice, katerih cena se je zvišala v povprečju za slabe 4 odstotke. Navdušila je tudi državne zakladnike, saj lahko zdaj dolg izdajajo po zgodovinsko najnižjih obrestnih merah. Mogoče je pričakovati, da bo njihovo delo dokaj preprosto vsaj še letos. Tako bo tudi obremenitev državnih proračunov iz naslova odplačila obresti občutno nižja.

Imamo na drugi strani tudi nezadovoljneže. Z izjemno stimulativno monetarno politiko namreč varčevalci v Nemčiji in v drugih bolj varnih državah že leta dobivajo izjemno nizke obrestne mere za svoje depozite. še več, vse več bank uvaja negativne obresti. Torej je treba plačevati za držanje denarja na banki. Ta ukrep je še dodatno znižal zahtevano donosnost najvarnejših državnih obveznic. Tako Nemčija že služi z izdajanjem dolga z ročnostjo manj kot sedem let. To pa dela sive lase vsem investitorjem v Evropske obveznice.

A nimajo vsi državljani evroobmočja enakih skrbi. Pogoja za dostop do pomoči ECB sta, da ima država prvovrstno bonitetno oceno oziroma sledi zavezam iz programa pomoči. Nova grška vlada se je odločila, da bo enostransko začela naslavljati vprašanje svojega dolga. Posledica je bila, da so njihove banke doživele pravi »tek na banke« in se masa depozitov iz dneva v dan manjša. Edino kar državo še drži v evroobmočju je dostop do izrednih posojil pri ECB ter nekaj milijonov rezerv v državni zakladnici. A čas se izteka in v tednu po Veliki noči bo prišel za Grčijo trenutek resnice in odločitev, ali bodo ostali v evroobmočju, ali bodo imeli recesijo še naslednjih pet let.

Na drugi strani pa ima guvernerka ameriške centralne banke Jenet Yellen vse več težah pri ohranjanju nizkih obrestnih mer. Ameriško gospodarstvo že nekaj časa deluje zelo dobro. Stopnja brezposelnosti je že tako nizka, da je zaradi preprečevanja prihodnjih težav treba monetarno politiko malo bolj zaostriti. A na drugi strani bi dvig še dodatno okrepil ameriški dolar, kar pa verjetno ni v interesu. Kljub temu pa bi bil prvi dvig obrestnih mer lahko prvi znak konca plimovanja.

Primož Cencelj, CFA, samostojni upravitelj