Aktualno
Padec in okrevanje borznega trga: panika ali priložnost?
Vrednosti na borzi ne rastejo vedno. Cene delnic se vsakodnevno spreminjajo in občasno pride tudi obdobij, ko padanje tečajev na borzi traja dlje časa. V takšnih trenutkih je naravno, da vlagatelje prevzame nelagodje in pomisleki, ali se bodo tečaji sploh še kdaj pobrali ter kako dolgo bo trajalo? Ali naj prodam, preden izgube postanejo še večje? Ali pa je to morda priložnost za dodatne nakupe?
V tem prispevku bomo pojasnili, kdaj govorimo o padcu borznega tečaja, kaj pomeni medvedji trg in kako kot vlagatelj ravnati v takšnih razmerah.
Padec borznega tečaja in kaj pomeni medvedji trg?
Vsak vlagatelj se slej ko prej sooči s padanjem tečajev na borzi. Kljub temu, da se ob vstopu na borze vsi zavedamo, da so nihanja sestavni del investiranja, pa obdobja padanja cen delniških tečajev tudi pri izkušenih vlagateljih lahko sprožijo določene pomisleke. Nelagodje se s trajanjem padanja cen tečajev stopnjuje. Kadar indeks izgubi več kot 20 % vrednosti glede na prejšnji vrh, govorimo o t. i. medvedjem trgu. To je nasprotje bikovskega trenda, ko so delniški tečaji v trendu rasti.
Medvedji trgi so lahko posledica različnih dejavnikov: višje obrestne mere, geopolitične negotovosti in recesije so med najpogostejšimi razlogi, ki povzročijo pomanjkanje zaupanja med vlagatelji in posledično razprodaje na trgih. Kljub temu, da gospodarska rast in rast borznih tečajev običajno poteka v ciklih, je točno napovedovanje trajanja in obratov znotraj teh ciklov zelo nezanesljivo oziroma praktično nemogoče. Kljub številnim modelom in indikatorjem se padci pogosto zgodijo nenadoma in večino tržnih udeležencev presenetijo v obsegu in trajanju.
Odziv vlagateljev na padec borznih tečajev
Prva impulzivna reakcija na nenadne padce borznih tečajev pri vlagateljih je pogosto želja po takojšnji prodaji naložb, da bi se izognili še večjim izgubam. A to največkrat ni dobra odločitev. Če prodamo med padcem, namreč realiziramo izgubo. Zgodovina nas uči, da se borzni trgi dolgoročno poberejo, saj ekonomije rastejo, tehnologija napreduje, ljudje trošimo, vse to pa se prelije v rast dobičkov podjetij, ki so podlaga za rast cen delnic. Pri tem je ključno, da imamo geografsko in sektorsko ustrezno razpršen portfelj naložb, s čimer se izognemo temu, da bi s svojo celotno naložbo obtičali ravno v segmentu trga, ki potrebuje daljše obdobje, da si opomore.
Če je torej vlagatelj opravil »domačo nalogo« in sam ali pa s pomočjo finančnih svetovalcev sestavil svojemu vlagateljskemu profilu primeren portfelj naložb, je namesto panične prodaje bolj modro ostati zvest dolgoročni strategiji in razmisliti o dokupih. Ko so cene delnic nižje, lahko namreč z enakim zneskom kupimo več enot dobre naložbe.
Če so nas padci močno bremenili, je po borznem okrevanju smiselno razmisliti o tem, da se zmanjša dinamika celotnega portfelja, s čimer se izognemo, da bi čustveno reagirali in panično prodali naložbo v prihodnjih obdobjih padanja tečajev na borzi. To dosežemo tako, da se del naložb iz bolj nihajnih delnic prestavi v defenzivnejše naložbe kot so obveznice ali naložbe denarnega trga.
Prednosti medvedjega trga
- Možnost nakupa kakovostnih naložb po nižji ceni: Medvedji trg lahko za dolgoročne vlagatelje pomeni redko priložnost – nekakšno razprodajo na finančnih trgih.
- Običajno napovedujejo nove priložnosti: Zgodovina kaže, da se po vsakem večjem padcu trgi sčasoma poberejo. Po padcu v letu 2009 je v desetih letih sledilo eno najmočnejših bikovskih obdobij v zgodovini ameriškega trga.
Slabosti medvedjega trga
- Negotovost in psihološki pritisk za vlagatelje: Težko je ostati miren, ko vsakodnevne novice poročajo o novih padcih in pesimističnih napovedih. Strah pogosto vodi do impulzivnih odločitev. Pogledi so običajno najbolj črni ravno pred pozitivnim obratom na borzah.
- Potrebna je potrpežljivost: Okrevanje trga lahko traja mesece. V tem času je pomembno, da ohranimo disciplino in zaupanje v svojo strategijo.
Ali so padci povezani tudi z domačo borzo?
Slovenska borza je zaradi svoje majhnosti, nizke likvidnosti in povezanosti s preostalimi evropskimi trgi precej občutljiva na globalna dogajanja. Če pride do večjih pretresov na trgih ZDA, Nemčije ali drugih pomembnih gospodarstev, se to običajno hitro prenese tudi na Ljubljansko borzo. Pri tem ne gre le za gospodarske povezave, temveč tudi za psihološke. Vlagatelji na Ljubljanski borzi spremljajo mednarodne trge in pogosto reagirajo v istem duhu, torej previdno, včasih celo panično. Zato je pomembno, da se odločamo na osnovi podatkov, dolgoročnih analiz in premislekov, ne trenutnih naslovnic.
Nekateri najodmevnejši borzni padci v moderni dobi
- Velika finančna kriza (2008–2009): začela se je z zlomom hipotekarnega trga v ZDA, ameriški indeks S&P 500 je od vrha do dna izgubil več kot 50 %.
- Dot-com balon (2000–2002): propad mnogih tehnoloških podjetij, ki niso imela osnovne poslovne vzdržnosti.
- Koronakriza (marec 2020): globalna panika ob začetku pandemije je v nekaj tednih povzročila več kot 30% padec svetovnih borznih tečajev.
- Ruska invazija na Ukrajino (2022): povzročila močno nihajnost in strah pred energetsko krizo, več kot 20% padec cen globalnih borznih tečajev.
Zaključek: Kako ravnati v času padca?
Ključni nasvet: ne reagirajte čustveno. Pogosto je prav impulzivna prodaja največja napaka. Namesto tega si v obdobju padcev, predvsem pa že pri postavljanju naložbenega portfelja, zastavite naslednja vprašanja:
- Je moj portfelj še vedno usklajen z mojimi cilji in toleranco do tveganja?
- Imam dovolj razpršen portfelj, da težave na posameznih segmentih trga ne vplivajo premočno na celoten portfelj?
- Potrebujem ta denar v kratkem času ali lahko razmišljam dolgoročno?
V burnih obdobjih na borzah je strokovno finančno svetovanje še posebej v pomoč. Izkušen svetovalec vam lahko pomaga pojasniti razmere, oceniti tveganja in usmeriti, da ostanete na pravi poti.
Ključna vprašanja z odgovori
Kaj naj storim, ko začnejo borzni tečaji močno padati?
Najpomembneje je, da ne reagirate impulzivno. Prodaja naložb med padcem pogosto pomeni realizacijo izgub in zamujeno priložnost za okrevanje. Če je vaš portfelj premišljeno sestavljen in prilagojen vašim ciljem ter tveganjski toleranci, je običajno bolje ostati investiran. Dolgoročno zgodovina kaže, da se trgi po večjih padcih vedno poberejo.
Kako se lahko pripravim na obdobja padcev na trgih?
Ključno je, da že ob sestavi portfelja poskrbite za ustrezno razpršenost med regijami, panogami in tipi naložb. S tem zmanjšate vpliv posameznih dogodkov na celotno naložbo. Če vas kljub temu močnejši padci zelo bremenijo, je smiselno razmisliti o manj tveganem portfelju, kjer so bolj nihajne naložbe (npr. delnice) v manjšem deležu.
Ali so globalni padci pomembni tudi za slovenske vlagatelje?
Da, slovenski trg je tesno povezan z globalnim dogajanjem, zlasti zaradi psihološkega vpliva in majhnosti domačega trga. Čeprav se razlogi za padce pogosto zgodijo v ZDA ali drugod, se posledice hitro prenesejo tudi na Ljubljansko borzo. Zato je pomembno, da se odločate na podlagi dolgoročnih ciljev in strokovnih analiz, ne trenutnega razpoloženja na trgu.
