Ognjemet

Kakšen mesec! Kakšen preobrat. Pred dobrim mesecem sem v tej rubriki poudaril, da trg v delniške tečaje vračunava bistveno slabši scenarij, kot ga nakazuje svetovna gospodarska slika. To so očitno spoznali tudi drugi vlagatelji in pograbili delnice, ki so bile na razprodaji. Zgodovinsko gledano so nihaji take magnitude relativno redki in tisti, ki jih izkoristijo, so nagrajeni z močno nadpovprečnimi donosi. Tako so v zadnjem mesecu preudarni vlagatelji lahko kapitalizirali več kot 12-odstotno rast največjih ameriški ali svetovnih indeksov. Tisti pogumnejši pa so videli še precej višje stopnje rasti podjetij iz sektorja materialov, energije ali podjetij s trgov v razvoju, kot sta Brazilija in Rusija. Železova ruda ali nafta sta od dna pridobili že skoraj polovico vrednosti, bolj tvegane delnice iz teh dveh sektorjev pa sto odstotkov in več. Vsako vzmet lahko stisneš samo do določene meje. Potem se ta močno odbije.

Da pa ne bomo predolgo gledali v vzvratno ogledalo, raje poglejmo, kako naprej. Osnovna predpostavka letošnjega leta, to je velika nihajnost, ostaja nedotaknjena. Zato je smiselno v vsakem takem močnem odboju tečajev zopet nekoliko uravnotežiti portfelj ter ustvariti nekaj denarne rezerve za obdobje, ko ne bo hotel nihče imeti delnic v portfelju. Ti časi lahko pridejo zelo kmalu. Sam menim, da je dno na surovinskih trgih doseženo, bo pa okrevanje počasnejše, kot kaže tržna dinamika zadnjega meseca, saj je prilagajanje tako povpraševanja kot tudi dejanske ponudbe dolgotrajen proces. Ker je v tem procesu udeleženih vse več špekulativnih udeležencev z izposojenim ali tujim denarjem (hedge oz. alternativni skladi, investicijske banke itd.), ki sprejemajo vse večje in vse bolj divje stave, je dejanska slika vse manj jasna in s tem premiki v eno ali drugo smer vse močnejši. Vse večja nihajnost ima podporo v vse cenejšem denarju, saj centralni bankirji še naprej znižujejo obrestne mere. Celo FED je na zadnjem srečanju napovedal le še dva dviga obrestnih mer letos. A leto je še dolgo in iz dveh lahko dobimo le še en dvig ali celo nobenega. Kot kaže nedavna zgodovina, je kakršno koli napovedovanje potez centralnih bankirjev povsem nepredvidljivo.

Enajstega aprila se začne nova sezona objave rezultatov za prvo četrtletje 2016. Medtem ko bodo verjetno rezultati solidni in nekoliko boljši od pričakovanj, pa skrb zbuja neki drug efekt. Podjetja imajo v dnevih pred objavo tako imenovano tiho obdobje, ko ustavijo nakupe lastnih delnic zaradi enakomerne obravnave vlagateljev. Glede na to, da raziskave kažejo, da je v zadnjih nekaj letih velik del rasti tečajev mogoče pripisati ravno milijardnim nakupom lastnih delnic s strani velikih svetovnih korporacij, vsaka prekinitev teh nakupov prinese na trg določeno negotovost. Zadnja februarska korekcija je bila ravno v sredini sezone objave rezultatov. Seveda začasna zaustavitev nakupov lastnih delnic ni sprožila korekcije, jo je pa okrepila. Previdnost zatorej ni odveč.

še en datum se nezadržno približuje, 23. junij je datum britanskega referenduma o izstopu iz EU. Bolj se bomo približevali temu datumu, večja negotovost bo na trgih. O morebitnih posledicah tega bomo več napisali v enem izmed prihodnjih člankov, vsekakor nam letos ne bo zmanjkalo dogodkov, ki bodo na trg vnašali visoko negotovost in s tem nihanje tečajev. Kot sem rekel na začetku, velja to izkoristiti in iz dane situacije potegniti največ.


Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja