Nižja cena nafte viša BDP

Zadnjega pol leta se vedno več novic vrti okoli padanja cene nafte na svetovnih trgih. Deloma to tudi sami občutimo v denarnici, vendar v Sloveniji in tudi v Evropi manj kot v ZDA, kjer so dajatve in trošarine bistveno nižje kot na tej strani luže. A padanje cene nafte ni pomembno le zaradi neposrednega vpliva na manjše izdatke in s tem večanja razpoložljivega dohodka ljudi. Pomeni tudi močan zagon rasti BDP.

Najhitreje in najmočneje se to odrazi v ZDA. Zaradi manjših izdatkov za energente potrošnikom ostane več denarja za nakupe drugih dobrin, kar ima bistveno večji pozitivni multiplikativni učinek na gospodarstvo. Privatna poraba naj bi se tako v zadnjem četrtletju 2015 zvišala za več kot štiri odstotke in s tem prispevala tri odstotne točke k rasti ameriškega BDP. Podatki za Nemčijo so manj impresivni, a vseeno zelo spodbudni, saj je pričakovana rast zasebne potrošnje okoli 1,5 odstotka za december. Tudi za ostalo EU se počasi kaže, da nižje cene energentov počasi krepijo denarnice potrošnikov in s tem nakupe drugih dobrin. Azija je regija, ki bo imela največ koristi od poceni nafte, saj azijskim državam in gospodinjstvom izdatki za energente odškrnejo največji delež zaslužka.  A učinek se bo močneje poznal šele letos pomladi, je pa možno opaziti porast njihovega izvoza v ZDA zaradi debelejše denarnice ameriških potrošnikov. Manjši del sveta bo sicer zelo veliko izgubil, predvsem Rusija in tudi del Latinske Amerike (Venezuela, Brazilija, Mehika), a skupni učinek na svetovno gospodarsko rast je zelo pozitiven, tako da globalno letos pričakujemo 3,5-odstotno rast svetovnega BDP.

Minulih nekaj let so bili mediji tudi polni novic o stimulativnih ukrepih centralnih bank. Večina teh ukrepov seveda nikoli ni prešla od bank naprej k ljudem in srednje velikim ter majhnim podjetjem. Znižanje cene nafte pa je globalni stimulativni ukrep, ki brez posrednika (razen  recimo v Sloveniji zaradi rastočih trošarin) neposredno preide v denarnice potrošnikov in malega gospodarstva. Padec cene nafte s 100 na 50 dolarjev poveča razpoložljivi dohodek večine prebivalstva za približno 3000 milijard evrov. To je nepredstavljiva številka in več kot večina stimulativnih ukrepov do zdaj. To je pravi stimulativni ukrep, ki ga je čakalo svetovno gospodarstvo in ki se bo dejansko poznal v naših denarnicah. Vse drugo je bila bolj ali manj zgolj predstava za finančne trge.

Stranski produkt padajočih cen je zelo nizka inflacija oziroma celo deflacija, ki res predstavlja majhno grožnjo gospodarstvu zaradi svojega sporočila, a pomembno je, da ta deflacija nastaja ne zaradi krčenja obsega prodaje, ampak zaradi upada cen energentov. Zato teh deflacijskih pritiskov ne smemo jemati tako tragično, saj se po drugi strani krepi zaupanje potrošnikov, kar dviga rast BDP in bo v prihodnjih letih inflacijo spet vrnilo na normalne ravni.

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja