Mesečno poročilo KD Krovnega sklada maj 2015

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za maj 2015. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji. Naložbeni komentar maj 2015 Delniški indeksi razvitih držav so se maja povišali, medtem ko so delniški indeksi v razvijajočih se državah padli. Svetovni delniški indeks […]

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za maj 2015. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar maj 2015

Delniški indeksi razvitih držav so se maja povišali, medtem ko so delniški indeksi v razvijajočih se državah padli. Svetovni delniški indeks (donosnost v evrih) je kljub temu pridobil 1,8 %, prav tako evropski, 0,8 %, in ameriški (v lokalni valuti), 2,9 %. Delniški indeks trgov v razvoju (BRIC) je maja izgubil 2,5 % vrednosti.

Vse bolj se zdi, da bo morala Grčija rešitev za situacijo najti po politični poti, ki ne bo lahka. Mednarodni denarni sklad ji je podaljšal rok za plačilo posojila v višini 1,5 mrd EUR do konca junija, pri čemer so prvič uradno omenjali tudi njen izstop iz evroobmočja. Evropski obvezniški trg je padel že drugi mesec zapored, in to kljub dejstvu, da bo Evropska centralna banka v naslednjih dveh mesecih pospešila odkupe. Denarni trg v evroobmočju še ni dosegel dna, medbančne obrestne mere pa še naprej padajo. Eno- in trimesečni Euribor sta pretekli mesec zaključila pri negativni vrednosti -0,040 % in -0,005 %. Anketa o posojilih bank (BLS) je aprila pokazala povečano povpraševanje komitentov po posojilih in višji znesek dodeljenih posojil. Zadnji objavljeni podatek o indeksu nabavnih menedžerjev (PMI) je na trg poslal mešane občutke. Indeks za proizvodni sektor je dosegel 13-mesečni vrh (52,3), medtem ko je indeks storitvenega sektorja glede na pretekli mesec upadel (53,3). Skupni indeks PMI v evroobmočju je razočaral že drugi mesec zapored. Po zaključenih splošnih volitvah v Veliki Britaniji glavna tema ostaja potencialni izstop Velike Britanije iz Evropske unije. Pred britansko vlado je 7–8 mesecev pogajanj, ki se bodo najverjetneje končala z referendumom.

Ekonomski podatki v ZDA so v maju razočarali, zato se lahkodvig obrestnih mer premakne na poznejši datum. Aprila je negativno presenetila prodaja na drobno, medtem ko se razmere na trgu dela in zaupanje potrošnikov še naprej izboljšujejo. Po sezonsko pogojenem padcu BDP v prvem četrtletju trg pričakuje normalizacijo rasti BDP okoli 3 %. Pozitivna presenečenja rezultatov podjetij, vključenih v S&P 500, so bila pod zgodovinskimi povprečji in so tako razočarala že tako znižana pričakovanja investitorjev. Tečaj EUR/USD je v zadnjem mesecu padel za 2,2 % in končal pri 1,1 dolarja za evro.

Kitajsko gospodarstvo naj letos ne bi doseglo planirane rasti 7 %. Po znižanju obrestne mere za rezerve je kitajska centralna banka svojemu bančnemu sistemu ponudila tudi poceni dolgoročne vire financiranja, s čimer želi znižati obrestne mere na celotni krivulji in s tem spodbuditi investicije. Rusija je v prvem četrtletju vstopila v recesijo, njen BDP pa je upadel za 1,9 %. Tečaj EUR/RUB je maja za malenkost upadel in trgovanje končal pri tečaju 57,53 rublja za evro. Ukrajinski BDP je v prvem četrtletju zaradi konflikta z Rusijo močno padel, za kar 17,6 %. Brazilija se bori z visoko inflacijo in velikim dolgom, njen BDP pa je v prvem četrtletju upadel za 1,6 %.
Lokalni delniški trgi so v zadnjem mesecu zaznali padec. Investitorji v Sloveniji čakajo na odločitve podjetij o izplačilu dividend in na razplet glede prodaje Telekoma. Fitch je slovenskim državnim bankam znižal dolgoročno bonitetno oceno zaradi umika državne podpore, ki jo bo nadomestila nova direktiva o sanaciji kreditnih institucij (BRRD).

ECB je uspelo z odkupi obveznic prek razširjenega programa odkupov normalizirati dolgoročne obrestne mere in umiriti deflacijska pričakovanja. Maja so se donosi evropskih državnih obveznic dvignili z rekordnega dna, ki je bil posledica velikega prodajnega pritiska v aprilu. Krivulje donosnosti državnih izdajateljev so se premaknile predvsem na dolgih ročnostih, kjer je bila ECB najbolj dejavna. Večje povpraševanje v maju je zahtevano donosnost 10-letne nemške državne obveznice z rekordnega dna pri 0,05 % (april) dvignilo na 0,77 % v sredini maja. Bund trenutno kotira okoli 0,60 %. Razlika med 10-letno ameriško in nemško obveznico ostaja visoka pri 162 bazičnih točkah.