Mesečno poročilo KD Krovnega sklada julij 2015

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za julij 2015. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji. Naložbeni komentar julij 2015 V juliju so na kapitalskih trgih prevladovale negativne lokalne novice, ki so po večini regij in naložbenih razredov vplivale na poslabšanje […]

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za julij 2015. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar julij 2015

V juliju so na kapitalskih trgih prevladovale negativne lokalne novice, ki so po večini regij in naložbenih razredov vplivale na poslabšanje rezultatov na letni ravni. Svetovni delniški indeks (donosnost v evrih) je julija kljub temu pridobil 2,2 %. Med razvitimi trgi je najbolj zrasel evropski delniški indeks (+3,9 %), medtem ko je ameriški delniški indeks pridobil 2,9 %. Delniški indeks trgov v razvoju (BRIC) je julija upadel za kar 7,5 %.

Grška ekonomija se po uvedbi kapitalskih kontrol ukvarja z vedno večjimi težavami. Zaradi izrednih ukrepov naj bi kot edina država v EMU v letu 2015 imela negativno rast gospodarstva. Stopnja brezposelnosti je aprila znašala 25,6 %. Julija je bil v Grčiji zaznan rekorden upad proizvodnega sektorja. Trenutno poteka skrbni pregled grških bank, ki bo pokazal potrebo po svežem kapitalu in vstopu novih zasebnih vlagateljev v njihovo lastništvo. Grški borzni trg se je 3. avgusta po petih tednih zaprtja odprl kar 23 % nižje. Trge še naprej razburja novica o možni zaplembi depozitov pri reševanju bank, kar bi zelo slabo vplivalo na celoten evropski kapitalski trg. Sodelovanju pri novi tranši pomoči se je odpovedal Mednarodni denarni sklad, ki bo vseeno sodeloval na pogajanjih med grško vlado, ECB, ESM in EK.

Evropski ekonomski podatki so julija kazali mešano sliko. Razkorak med Nemčijo in obrobnimi državami ostaja velik, na trgu pa je čutiti strah pred prelivanjem tveganj iz Grčije na preostale obrobne države. Raven obrestnih mer je na zgodovinskem dnu in s tem tudi cena zadolževanja večine držav članic EMU (brez Grčije). Najnižje zahtevane donosnosti državnih obveznic smo videli marca 2015. Rast cen življenjskih potrebščin v evroobmočju je še vedno šibka, kar tržnim udeležencem zagotavlja nadaljnjo pomoč ECB. Julija je bil indeks nabavnih menedžerjev (PMI) za Evropo slabši od pričakovanj, prav tako je nizko zaupanje potrošnikov. Okrepilo pa se je zaupanje v industrijski in storitveni sektor.

Po objavi pozitivnega BDP v ZDA za drugo četrtletje, na katerega je najbolj vplivala potrošnja gospodinjstev, je FED pustil odprta vrata za dvig obrestnih mer v letu 2015. V julijskem poročilu za javnost je zapisal, da se trg dela še naprej krepi in da sam pričakuje normalizacijo monetarne politike v septembru. Zahtevan donos 10-letnega US Treasuryja je kljub temu padel z 2,4 pod 2,2 %. V ZDA se je junija okrepil nepremičninski trg (večje število prošenj za nove gradnje), prav tako segment trajnih naročil in naročila v industrijski proizvodnji. Na razvite trge je v prejšnjem mesecu najbolj vplivalo nadaljevanje padanja cen nafte, šibka stopnja inflacije in agresivne odločitve centralnih bank. Trenutno smo sredi sezone objav rezultatov poslovanja podjetij za drugo četrtletje. Dobički in pričakovanja za drugo polovico leta so relativno optimistični, pri čemer po optimizmu izstopajo evropska podjetja. Na poslovanje evropskih podjetij se kaže pozitiven učinek nizkih cen surovin in šibkega evra.

Vrednost delnic podjetij z nerazvitih trgov je julija strmo padla, predvsem kot posledica padca kitajskega delniškega trga, katerega rast na letni ravni ostaja pozitivna. Ruska centralna banka je znižala obrestno mero z 11,5 na 11,0 %, še vedno se bori z visoko inflacijo. Omejuje jo tudi prepoved gospodarskega sodelovanja z EU. Ukrajina nadaljuje pogajanja o prestrukturiranju dolga.

Lokalni delniški trgi so v zadnjem mesecu dosegali rast. Republika Slovenija je ponudila zamenjavo obveznic in v javni prodaji izdala 20-letno obveznico v vrednosti 1,25 mrd EUR in s kuponom 2,125 %. V privatni izdaji je izdala tudi 30-letno obveznico v skupni vrednosti 300 mio EUR in s kuponom 3,125 %.

Cene grških državnih in bančnih obveznic so julija rekordno padle zaradi velike negotovosti. Investitorji se zatekajo v nakup varnih obveznic, ki zahtevane donosnosti še dodatno potiskajo navzdol. Zahtevani donos 10-letnega nemškega Bunda je julija padel za 12 bazičnih točk in mesec končal na 0,64 %.