Mesečno poročilo KD Krovnega sklada april 2015

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za april 2015. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji. Naložbeni komentar april 2015 V aprilu je po daljšem obdobju optimizma na delniških trgih prišlo do korekcije cen in z njo do padca delniških indeksov […]

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za april 2015. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar april 2015

V aprilu je po daljšem obdobju optimizma na delniških trgih prišlo do korekcije cen in z njo do padca delniških indeksov v razvitih državah. Padel je tudi svetovni delniški indeks (donosnost v evrih) za 1,7 %, prav tako evropski za 0,5 % in ameriški (v lokalni valuti) za 3,2 %. Delniški indeks trgov v razvoju (BRIC) pa je aprila pridobil 7,6 %.

Grčija in države evroobmočja se do konca aprila niso sporazumele o programu pomoči, zato je tveganje neplačila grških dolgov še vedno visoko (dolg znaša 175 % BDP). Agencija Moody’s je aprila znižala dolgoročno bonitetno oceno grškega dolga za eno stopnjo na Caa2 in depozitne bonitetne ocene nekaterih grških bank za eno stopnjo na Caa3. Evropski delniški in obvezniški trg sta na začetku meseca kazala pozitivno sliko, ki pa se je ob koncu meseca obrnila, predvsem zaradi unovčevanja dobičkov. Svet ECB je na aprilskem zasedanju potrdil nadaljevanje programa odkupov v vrednosti 60 milijard EUR na mesec, saj ta pozitivno vpliva na posojilno dejavnost bank. Posojila privatnemu sektorju so prvič po treh letih rasla po pozitivni stopnji 0,1 % letno. Monetarni agregat M3, ki meri količino denarja v obtoku, je na letni ravni pozitivno presenetil in je marca zrasel za 4,6 %. Na drugi strani je bila objava indeksa nabavnih menedžerjev (PMI) aprila za malenkost slabša od pričakovanj, prav tako se v evroobmočju še ni povrnilo zaupanje potrošnikov. V Veliki Britaniji bodo maja splošne volitve, ki lahko prinesejo povečano volatilnost na kapitalske trge. V letu 2015 na Otoku vseeno pričakujejo stabilno gospodarsko rast. Rast britanskega BDP je v prvem četrtletju sicer razočarala z 0,3 %, kar je bilo delno pričakovano zaradi visoke rasti v preteklem letu in trenutne šibkosti v proizvodnem sektorju. Delniški indeks FTSE 100 je letos zrasel za 7,5 %.

Na zadnjem zasedanju ameriške centralne banke (FED) je bilo jasno povedano, da za predčasni dvig obrestnih mer potrebujejo močno izboljšane kazalnike o ekonomski aktivnosti. Pri tem bodo upoštevali razmere na trgu dela, stopnjo inflacije in stanje v mednarodnem gospodarstvu. Večina analitikov dvig obrestnih mer pričakuje septembra in burno razpravo junija. V prvem četrtletju 2015 je v ZDA negativno presenetila rast BDP, ki je znašala le 0,2 % (+2,2 % v letu 2014).
Razmere na ameriškem trgu dela se še naprej izboljšujejo in ostajajo pozitivna točka pri okrevanju ameriškega gospodarstva. Rezultati dobičkov ameriških podjetij so v prvem četrtletju presegli napovedi analitikov, ki so pri svojih napovedih upoštevali negativen vpliv močnega dolarja in padajočih cen nafte. Tečaj EUR/USD je v zadnjem mesecu padel vse do vrednosti 1,04 in se ob koncu meseca ponovno dvignil na 1,12 dolarja za evro.

Pregled po trgih (v evrih)Kitajsko gospodarstvo se ohlaja, zato se v kitajskih državnih podjetjih uvajajo reforme, prav tako je kitajska centralna banka znižala obrestno mero za rezerve, ki jih banke držijo pri njej. Obrestno mero je znižala tudi ruska centralna banka, in sicer za 1,5 odstotne točke na 12,5 %. Razmere se umirjajo tudi na valutnem trgu. Konflikt med Ukrajino in Rusijo je trenutno zamrznjen, Rusija pa naj ne bi vztrajala pri priključitvi Donetska k Rusiji, kar je vrnilo nekaj optimizma na ruski kapitalski trg V Braziliji se v letu 2015 pričakuje padec BDP, analitiki pa pričakujejo dodatni dvig obrestnih mer zaradi visoke inflacije.

Lokalni delniški trgi so v zadnjem mesecu zabeležili rast. V Sloveniji se zaključujeta prodajna postopka Pivovarne Laško in Žita. Prodaja se zapleta/razpleta tudi pri Telekomu, kjer bo rezultat verjetno znan maja. Razplet te prodaje bo pomembno vplival na prihodnje gibanje lokalnih trgov.

Na obvezniške trge so v aprilu najbolj vplivala višja inflacijska pričakovanja, novice o Grčiji in unovčevanje dobičkov. Zahtevana donosnost 10-letne nemške državne obveznice se je iz rekordnega dna pri 0,05 % v sredini aprila dvignila na 0,37 % ob koncu meseca. Povprečna zahtevana donosnost vseh evropskih obveznic je v primerjavi s preteklim mesecem negativna pri -1,1 %.