Latinska Amerika spet na radarju vlagateljev

Latinska Amerika se letos vrača na zemljevid svetovnih vlagateljev. Ne kot eksotičen dodatek portfelju, temveč kot regija, kjer se hkrati srečujejo nižja vrednotenja, geopolitični interes ZDA in pričakovanje, da bo del kapitala znova stekel na trge, ki so bili predolgo potisnjeni na rob. V ospredju so Brazilija, Mehika in Kolumbija.

 

Ključna sprememba ni le ekonomska, ampak predvsem politična. Washington čedalje bolj jasno kaže, da Latinsko Ameriko znova razume kot svoj neposredni strateški prostor, svoj backyard. To ni le retorična sprememba. Gre za poskus ponovne utrditve vpliva v regiji, ki je bila v zadnjih letih pogosto obravnavana kot politično nepredvidljiva in zato za ameriški kapital manj privlačna. Prav zato imata tudi Kuba in Venezuela v tej zgodbi večji pomen, kot se zdi na prvi pogled. S pritiskom na Kubo in bolj pragmatičnim pristopom do Venezuele ZDA sporočajo, da želijo v regiji več nadzora, več vpliva in manj geopolitične praznine. Za trg to pomeni nekaj zelo konkretnega: nižjo premijo za tveganje.

Ko ameriški vlagatelj regijo dojema kot prostor, kjer bo imel Washington več političnega in gospodarskega vpliva, se praviloma spremeni tudi pogled na tveganje. To pomeni nižjo zahtevano donosnost, višjo pripravljenost na vstop in večje kapitalske tokove na lokalne borze. Ta psihološki preobrat je lahko do konca leta eden ključnih razlogov, da bo več domačega ameriškega kapitala usmerjenega v delniške trge Latinske Amerike.

Brazilija ostaja najširša in najbolj likvidna zgodba. Tamkajšnji trg je zanimiv predvsem zato, ker združuje nizka vrednotenja, občutljivost na obrestne mere in veliko globino domačega kapitalskega trga. Če se bo cikel nižanja obrestnih mer nadaljeval, bodo prvi učinki vidni prav pri domače usmerjenih sektorjih, finančnih družbah, potrošnji in podjetjih, ki so najbolj občutljiva na ceno kapitala. Brazilija zato ni zgodba eksplozivne rasti, ampak zgodba postopnega izboljšanja vrednotenj.

Mehika je drugačna. Tam je glavna prednost neposredna navezanost na ZDA. Če je Brazilija stava na cenejši denar in domači trg, je Mehika stava na proizvodnjo, logistiko in bližino ameriškega gospodarstva. V času, ko ZDA želijo več proizvodnih in dobavnih verig približati domačemu prostoru, je Mehika skoraj samoumevna izbira. To vlagateljem ponuja kombinacijo relativne stabilnosti, dobre industrijske osnove in geopolitične podpore.

Kolumbija je bolj nepredvidljiva, a prav zato zanimiva za bolj pogumne vlagatelje. Gre za trg, kjer ostaja politična negotovost višja, a so tudi vrednotenja zato privlačnejša. Če bi se povečalo zaupanje v bolj predvidljivo ekonomsko politiko, bi lahko prav Kolumbija ponudila največji skok v vrednotenjih. To je trg za vlagatelja, ki prenese več nihajnosti, a v zameno pričakuje nadpovprečen donos.

Do konca leta je zato osrednja teza razmeroma jasna. Latinska Amerika ne bo rasla zato, ker bi nenadoma izginila vsa tveganja. Rasla bo, če bo trg presodil, da je teh tveganj manj, kot jih je v cenah danes. In prav tu je ključna vloga ZDA. Če bo Washington vztrajal pri strategiji ponovne utrditve vpliva v regiji, bo to za ameriške vlagatelje pomenilo dovolj močan signal, da del kapitala preusmerijo v Brazilijo, Mehiko in Kolumbijo. Včasih za rast borz ni potreben popoln preobrat. Dovolj je že občutek, da je nek prostor spet pod večjim nadzorom in zato nekoliko manj tvegan.

 

 

 

Portret Sašo Šmigić

O avtorju: Sašo Šmigić

Sašo Šmigić je diplomiral na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Od leta 2006 je bil zaposlen kot upravitelj na borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa kot upravitelj v družbi za upravljanje Generali Investments (prej KD Skladi), kjer je leta 2013 postal pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz. Upravlja sektorski sklad Generali Surovine in energija ter v razvijajoče trge usmerjene sklade Generali Novi trgi, Generali Indija - Kitajska in Generali Latinska Amerika. Septembra 2023 je nastopil 4-letni mandat člana uprave družbe Generali Investments d.o.o.