Konec igre

GameStop je za dober teden zavzel prve strani finančnih medijev. Z njim so se ukvarjali skoraj vsi, ki kreirajo finančni svet. Dejstvo je, da se podobne zgodbe na delniških trgi sicer dogajajo dnevno. Razlika je bila tokrat v razsežnosti, tržna kapitalizacija podjetja GameStop je bila na vrhu okoli 25 milijard evrov.

 

Podjetje ima izdanih slabih 70 milijonov delnic, na dnevni ravni pa se je na borzi obrnilo skoraj 200 milijonov delnic. Rekorden promet pa je znašal prek 30 milijard dolarjev. Šlo je za usklajeno akcijo med velikimi igralci, ki so se jim pridružili še manjši vlagatelji, ki so v zadnjem letu ob pomanjkanju športnih stav in možnosti brezplačnega trgovanja prišli na delniške trge. Na napačni strani pa so se znašli skladi, ki so stavili, da bo delnica še naprej padala. Taka stava, ki je podprta z margin računom (zahtevana varščina, ki jo mora investitor naložiti, če želi zadržati svojo pozicijo) je namreč zelo tvegana, saj je izguba praktično neomejena. Tisti, ki so se znašli na napačni strani so morali dodati dodatna sredstva ali pa pozicijo pokriti. Večina jih je pozicije zaprla, saj toliko sredstev niti niso imeli. Po navadi tak dogodek traja okoli enega tedna, kar se je zgodilo tudi tokrat. Ko so tisti, ki so bili primorani, pozicije zaprli, se je cena spustila nazaj na nivoje, kjer je bila pred dobrim tednom dni. Podjetje namreč ni objavilo kakšnih večjih sprememb v poslovanju in razlogov, zakaj bi bili kar naenkrat vredni 20-krat več kot pred desetimi dnevi. Ta dogodek je vplival tudi na delniške trge, nekateri so bili namreč primorani prodajati druge pozicije, da so pokrili izgube na GME. Vendar so se stvari hitro popravile in delniški trgi so ponovno dosegli rekordne nivoje. Izgubili pa so tudi vsi, ki so delnice GME kupovali po precej višjih cenah. Vidimo, da so na trgu trenutne anomalije precej večjih proporcev kot pred nekaj leti. Razlog za to je tudi poceni denar, ki ga centralne banke na dnevnem nivoju še vedno zagotavljajo. Posledično je špekulativnega denarja vedno več in to je lahko znamenje, ki nakazuje na to, da lahko na delniških trgih pričakujemo kakšno večjo korekcijo. Vseeno pa sprememb pri zagotavljanju likvidnosti pri centralnih bankah ne gre pričakovati, prav tako pa se nadaljuje cepljenje in posledično tudi odpiranje gospodarstev. V trenutnih razmerah tako v kratkem kakšnega večjega negativnega šoka na gre pričakovati. Vseeno pa je potrebno biti pripravljen, ko se bo zgodil, da ga izkoristimo sebi v prid. Predvsem pa je treba biti previden pri teh vročih zgodbah, da se ne opečemo, kajti izgube so lahko res velike.

 

 

O avtorju: David Zorman

David Zorman je diplomiral leta 2008 na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Že kot študent si je leta 2005 začel nabirati znanja s področja upravljanja premoženja kot finančni analitik v borznoposredniški družbi KD BPD. Januarja 2008 se je zaposlil v družbi Generali Investments (prej KD Skladi), kjer upravlja globalni sklad skladov Generali Prvi izbor, geografski sklad Generali Amerika ter sektorska sklada Generali Tehnologija in Generali Vitalnost. Revija Moje finance mu je leta 2011 podelila prestižno priznanje najboljšega upravitelja leta.