Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge in aktualne nasvete za vlagatelje.

 

Pregled trenutnega dogajanja:

Ukrepi za zajezitev širitve virusa se v večini držav, tako kot pri nas, še naprej stopnjujejo, saj število obolelih in umrlih globalno strmo narašča. Dovoljene so le osnovne gospodarske aktivnost, kot so odprte živilske trgovine, delovanje prehrambenih podjetij in podjetij, ki skrbijo za osnovno infrastrukturo (elektrika, voda, telekomunikacije, zdravstvo itd). Ukrepi se bodo stopnjevali še nekaj tednov, saj se takrat pričakuje vrh epidemije, ukrep karantene na širitev virusa pa glede na inkubacijsko dobo deluje z zamikom 1 do 2 tednov.

Ukrepi za zajezitev širjenja COVID-19 imajo vse bolj negativen vpliv na gospodarsko aktivnost. Tako gredo ocene o upadu gospodarske aktivnosti v letu 2020 v ZDA od -3 % pa do -5 %. Nemška vlada za leto 2020 pričakuje 5-odstotni upad BDP, za Slovenijo so ocene med 5 % in 10%, verjetno bližje 10 %. Dalj časa bo trajala karantena, močnejši bo upad gospodarske aktivnosti in hitrejši ter učinkovitejši bodo morali biti ukrepi držav, da se omeji recesijo.

Recesija ni več vprašanje, ampak dejstvo. Zato centralne banke in države sprejemajo vse konkretnejše ukrepe za omilitev gospodarske škode. FED je ta teden napovedal neomejeno kvantitativno sproščanje v obliki odkupov državnih obveznic, ki jih v zadnjih dneh odkupuje za 125 mrd dolarjev dnevno, napovedal pa je tudi odkupe preostalih obveznic. Napovedal je tudi vrsto ukrepov v vrednosti več 100 milijard za podporo velikim in malim podjetjem. Verjetno lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo tudi korake v smeri odkupa podjetniških obveznic.

Tudi v Evropi so ECB in posamezne države sprejele vrsto finančno zelo pomembnih ukrepov. Tudi slovenska država. Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, v vrednosti 700 milijard evrov, dokončno pa se je tudi odpovedala politiki uravnoteženega proračuna. Pritisk ustavljene proizvodnje in s tem povezane velike škode je enostavno prevelik. Večina evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, si večje državne izdatke lahko privoščijo, saj so v zadnjih letih uspeli precej znižati delež dolga v BDP.


Vpliv na kapitalske trge:

Vsi sprejeti ukrepi delujejo gasilsko. Centralne banke in države poizkušajo omiliti negativna pričakovanja in s tem stabilizirati trge, ki so po ciklu 11-letne rasti in z nivoja relativno visokih vrednotenj izgubili približno 30 % vrednosti v rekordno kratkem času. Ker so se pojavile likvidnostne težave na denarnih in obvezniških trgih, so močneje zanihale tudi državne obveznice. Zato je bil prvi cilj FED-a, ECB in Bank of Japan, da stabilizirajo denarni in nato obvezniški trg. Stabilizacija obeh je predpogoj, da lahko začnemo pričakovati umirjanje tudi na delniških trgih.

V zadnjih dneh vidimo nekoliko mirnejše dogajanje na denarnih in obvezniških trgih, kar je eden prvih pozitivnih signalov s kapitalskih trgov v zadnjem mesecu. Po drugi strani se zdaj med vlagatelji krepijo negativna pričakovanja o upadu BDP, kar kljub umirjanju na denarnih trgih negativno vpliva na delniške trge. Čeprav je o koronavirusu, COVID-19, vse več znanega in iz medicinskega vidika vse več stvari jasnih, pa je vpliv karantene na gospodarsko aktivnost šele v zadnjih dneh pokazal razsežnost krize. Zato smo ta teden videli povečano aktivnost vseh vlad v zagotavljanju podpore velikim in malim podjetjem.

Ukrepanje držav je prineslo malo manjšo volatilnost na kapitalske trge in s tem nekaj več miru. Čeprav so premiki 3 % – 5 % še vedno velikanski, pa vsaj niso več na nivoju 10 % izpred dobrega tedna dni. Vlagatelji so v tem obdobju imeli tudi čas narediti podrobnejše analize vplivov na posamezna podjetja. Vplivi bodo zelo različni, zato so se tudi posamezne delnice začele obnašati drugače kot na začetku, ko so vse padale enako. Ugibanja o tem, ali bomo na trgih videli krivuljo oblike črke V, U ali L se krepijo, a dejstvo ostaja, da to zaradi slabe vidljivosti ostajajo le ugibanja. Po drugi strani nas zgodovina uči, da običajno vidimo V ali U; L le izjemoma. Zato lahko ostanemo optimisti.

Veliko podjetij umika napovedi in pričakovanja za 2020. Negotovost je enostavno prevelika. Nekatera tudi odpovedujejo izplačila dividend in zadržujejo likvidnost. Na drugi stani vidimo podjetja, ki ne opažajo velikih sprememb, ali pa celo imajo in napovedujejo rast poslovanja (predvsem iz panog zdravstva in osnovne potrošnje – prehrana, pijače itd.) Pričakovanja o dobičkih so se v povprečju močno znižala, med 20 % in 25 %, a podjetja so še vedno relativno optimistična, saj pričakujejo odboj v drugi polovici leta, in povrnitev izgubljenega že v letu 2021.


Nasvet za vlagatelje:

Po 30 % padcu delniškega trga nas zgodovina oči, da je za umik v druge naložbene kategorije praktično že prepozno. Sedaj, ko gledamo nazaj, vemo, da je bil čas za to v 2019 in v začetku leta 2020. V krajšem roku naprej, pa lahko pričakujemo še velika nihanja, tudi 10 % premik v enem dnevu je mogoč, a verjetnost, da bo vlagatelj uspešno zadel pravi trenutek, vrh ali dno, je zelo majhna. Trgi nas učijo, da je treba loviti povprečja pri nakupih in prodajah, saj je ostalo bolj plod sreče kot znanja.

Zato se za dolgoročneje naravnanega vlagatelja s to krizo ni zgodilo nič bistvenega. S periodičnimi vplačili ima zdaj priložnost kupiti delnice in obveznice dobrih podjetij z diskontom. Neznank je v gospodarstvih in na trgu ogromno, a trenutno smer gibanja trga usmerja predvsem strah. Ko se bo nivo strahu umirilo, bomo videli tudi bolj pozitiven trend na trgu.

Centralne banke ustvarjajo poplavo denarja in likvidnosti, s čimer se zoperstavljajo prihajajoči recesiji. Vlagatelj, ki je danes 100 % v denarju, se sicer počuti odlično, a se mora na tej točki začeti spraševati, kako bo izgledala prihodnost. Že bližnja preteklost nam pokaže, kaj se zgodi, če poplava likvidnosti zadane ob premajhen bazen delnic in obveznic.

Nenazadnje, vsa podjetja in panoge niso enako prizadete. Če govorimo o zaprtih hotelih in katastrofi v letalski industriji, pa farmacija in prehrambena podjetja delajo s polno paro. Mogoče pa lahko vlagatelj znotraj teh podjetij, kjer so vrednotenja v tej krizi postala tudi zgodovinsko gledano zelo privlačna, najde svojo priložnost. Pomembno je le, da ostanemo budni in pozorni ter spremljamo dogajanje, kajti priložnosti se bodo pojavile. A ne glede na to, nikoli ne smemo pozabiti na razpršitev premoženja med naložbenimi razredi in prilagoditev le-teh svojemu vlagateljskemu profilu.

 

Vabimo vas tudi k prebiranju naše naslednje rubrike v petek, v časniku Dnevniku, kjer bo beseda tekla o priložnostih in spremembah, ki jih prinese vsaka kriza.