Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Zadnji celotni septembrski teden je poskrbel za veliko dogajanja tako na kapitalskih trgih, kjer je bila v ospredju zgodba agentske umetne inteligence tehnološkega podjetja Meta, kakor tudi na geopolitičnem parketu, kjer so skupni imenovalec večini novic predstavljale Združene države Amerike.
Pregled dogajanja na kapitalskih trgih v preteklem tednu
Kapitalski trgi so pretekli teden začeli pozitivno, vendar je bila ponedeljkova rast kmalu zatem izničena in pretvorjena v padec sredi tedna, saj so trge nekoliko načele napetosti na geopolitičnem parketu, kakor tudi nadaljnje preigravanje temnih plati umetne inteligence. V zaključku tedna so v ospredje ponovno prišle pozitivnejše novice predvsem z geopolitičnega parketa ter tudi s strani tehnološkega giganta Meta, kar je trgom dalo vnovični zagon. Ameriški borzni indeks S&P 500 je teden zaključil z rastjo v velikosti 1,21 %, medtem ko je borzni indeks NASDAQ 100 trgovalni teden zaključil z rastjo v višini 3,25 %. Evropski STOXX EURO 600 je imel največ težav pri pridobivanju ob koncu tedna in tako zaključil z rastjo v višini 0,50 %.
Dogajanje na obvezniških trgih
V preteklem tednu se je okrepil pesimističen pogled na trge z obveznicami. Na trgu je konec minulega tedna donosnost 10-letne ameriške obveznice zopet presegla mejo 5 % in se ustavila pri 5,18 %. Poleg tega ameriška ekonomija kaže presenetljivo odpornost in vztrajno rast kar nakazuje na večjo možnost daljšega obdobja povišanih obrestnih mer ali celo novih dvigov s strani ameriške centralne banke (Fed). Dodaten strah na obvezniške trge vliva tudi ekstremno visok ameriški javni dolg, ki zdaj znaša že več kot 40 bilijonov ameriških dolarjev. Vse skupaj dela trg z obveznicami volatilen, hkrati pa investitorjem daje razloge za skrb, kar se kaže tudi v trendu zmanjševanja pozicij obvezniških naložb.
Srečanje predsednikov ZDA in Kitajske
Minuli teden je v Washingtonu potekalo srečanje ZDA in Kitajske. Predsednika sta se dotaknila več strateško pomembnih tem, od podaljšanja sklenjenega premirja do znižanja carin s strani ZDA na določen nabor izdelkov, ki jih uvažajo iz Kitajske. Takšen ukrep bi trenutno šibkejšemu kitajskemu gospodarstvu koristil, saj bi mu olajšal okrevanje in morda pripomogel k preobratu negativnega trenda v ponovno rast. Na drugi strani bi se tako ZDA lahko odpovedale do 30 milijardam dolarjev prihodkov iz naslova carin. Beseda je tekla tudi o poglabljanju komunikacije glede napredka oziroma težav lastnih modelov umetne inteligence (UI), saj se obe strani zavedata, kako nevaren je lahko napredek te tehnologije, vendar na tem področju potrebujeta več dogovorov o intenzivnosti ukrepanja, saj nobena izmed strani ne želi zaradi ukrepov poslabšati svoje pozicije v razvoju v primerjavi z drugimi. Prav tako je bilo na sestanku govora o pogledih na neodvisnost Tajvana, kjer je kitajska delegacija izrazila težnjo po spremembi ameriške retorike iz »ne spodbujanja« osamosvojitve Tajvana v »nasprotovanje« osamosvojitvi, čemur pa ZDA niso preveč naklonjene. Obe strani sta si bili enotni tudi glede Hormuške ožine, za katero menita, da mora ostati brez nadzora posameznih držav (Irana).
Dogajanje okoli Hormuške ožine
Iran je v preteklem tednu izdelal predlog za ponovno odprtje Hormuške ožine, ki ga ameriški predsednik Trump ne podpira in ga je tudi zavrnil. Na drugi strani Trumpova administracija želi večjo neodvisnost energetskih trgov od Hormuške ožine, zaradi česar je predlagala sklad za obnovo energetske infrastrukture osmih držav Bližnjega vzhoda, katerih infrastruktura je bila prizadeta zaradi napadov Irana oziroma paravojaških organizacij, ki jih ta podpira. Sklad naj bi obsegal sredstva v vrednosti 10 milijard ameriških dolarjev, od katerih bi polovico prispevale ZDA, preostalo polovico pa omenjenih osem držav Bližnjega vzhoda. Ta obnova naj bi poskrbela za večjo neodvisnost svetovne dobave energentov od Hormuške ožine. Za nameček predsednik ZDA razmišlja še o morebitni prepovedi izvoza naftnih derivatov iz ZDA pred ameriškimi vmesnimi volitvami, saj bi tako na zadovoljstvo svojih volivcev omogočil padec cen nafte na domačih tleh. To dejanje bi lahko imelo negativne posledice tudi za dobavo in ceno nafte v Evropi. Cena sodčka nafte Brent je v preteklem tednu rahlo narasla in teden zaključila približno 0,43% višje.
Napredek umetne inteligence tehnološkega giganta Meta
Delnica Mete je v preteklem tednu skokovito porasla in teden zaključila z rastjo v višini približno 11,83%. Močna rast delnice se pripisuje predvsem hitremu širjenju uporabe njihovega agenta umetne inteligence z imenom Muse. Ta agent je napreden do te mere, da lahko za uporabnika rezervira počitnice, pošilja elektronsko pošto, izpolnjuje obrazce in podobno, kar omogoča unikatno uporabniško izkušnjo ter prehod iz zgolj uporabe modelov umetne inteligence za pomoč znotraj aplikacije k dejanski uporabi umetne inteligence v obliki agentov. Zaradi tega ne čudi niti podatek o tem, da je bila septembra to tudi največkrat prenesena aplikacija za telefone v spletni trgovini Apple App Store. Osnovno agentsko izkušnjo lahko uporabniki dobijo brezplačno, zmogljivejšo verzijo »Power« za 20 ameriških dolarjev na mesec, najbolj zmogljivo različico »Maximum« pa za 100 dolarjev na mesec.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Prva polovica leta 2026 je ponovno pokazala, kako pomembna sta geografska in sektorska razpršenost. Dogajanje na Bližnjem vzhodu, močna nihanja cen energentov ter izrazita koncentracija donosov v izbranih tehnoloških podjetjih so vlagatelje znova opomnili, da razpršenost ostaja edino »zastonj kosilo«, ki smo ga vlagatelji deležni.
Delniški trg kljub višjim vrednotenjem ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Ameriška podjetja še naprej ustvarjajo nadpovprečno rast dobičkov, dodatno podporo pa predstavljajo obsežne investicije v umetno inteligenco, digitalno infrastrukturo in avtomatizacijo. Obenem se širi krog podjetij in panog, ki imajo koristi od tehnološke revolucije, kar zmanjšuje odvisnost trga od peščice največjih tehnoloških družb. Kljub temu ostajamo pozorni na visoka vrednotenja in možnost kratkoročnih korekcij po močnem vzponu tečajev v zadnjih letih.
Sklad Generali Tehnologija ostaja pomemben del osnovne naložbene košarice, saj ameriški kapitalski trg ostaja osrednje središče globalnih inovacij. Umetna inteligenca postaja vse pomembnejši dejavnik produktivnosti in rasti, njeni učinki pa se širijo tudi v zdravstvo, industrijo, energetiko, obrambo in finančne storitve. Ker so vrednotenja tehnoloških podjetij ponekod zahtevna, priporočamo, da vlagatelji ohranjajo uravnoteženo sektorsko izpostavljenost.
Demografski in zdravstveni trendi ostajajo pomemben dolgoročni dejavnik rasti sklada Generali Vitalnost. Zdravstveni sektor je v zadnjih letih zaostajal za širšim trgom, zato so vrednotenja številnih podjetij še vedno ugodnejša od zgodovinskih povprečij. Zaradi stabilnejših poslovnih modelov in nižje občutljivosti na gospodarske cikle zdravstveni sektor predstavlja pomemben stabilizator delniškega dela portfelja. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja med 10 % in 15 % celotnega portfelja.
V Evropi ostajamo zmerno optimistični. Nemške fiskalne spodbude, vlaganja v infrastrukturo in obrambni sektor ter postopno okrevanje gospodarske aktivnosti predstavljajo pomembne dejavnike podpore evropskim delnicam. Hkrati pa evropsko gospodarstvo ostaja bolj občutljivo na gibanje cen energentov in zunanjetrgovinske razmere. Pričakujemo, da bodo evropska podjetja do konca leta beležila zmerno rast dobičkov, kar podpira nadaljnjo izpostavljenost preko skladov Generali Rastko Evropa in Generali Jugovzhodna Evropa.
Pozornost vlagateljev ostaja usmerjena tudi na trge v razvoju. Indija še naprej izstopa zaradi ugodnih demografskih trendov, hitre digitalizacije in rasti srednjega razreda. Po obdobju konsolidacije ostajajo dolgoročni obeti indijskega kapitalskega trga privlačni. Ugodna vrednotenja najdemo tudi v nekaterih drugih državah trgov v razvoju, predvsem v Latinski Ameriki in delih Azije. Vendar ostajajo ti trgi bolj izpostavljeni geopolitičnim tveganjem, trgovinskim odnosom ter gibanju ameriškega dolarja. Zato sklad Generali Novi trgi ostaja primerna dopolnilna naložba za vlagatelje z višjo toleranco do tveganja, vendar naj delež posameznega geografsko ožje usmerjenega sklada ne presega 10 % celotnega premoženja.
Obvezniški trgi ostajajo izrazito občutljivi na spremembe inflacijskih pričakovanj in politike centralnih bank. Po obdobju rasti donosnosti zaradi geopolitičnih tveganj in višjih cen energentov se je v zadnjih tednih položaj nekoliko umiril. Kljub temu ostajajo obrestne mere na relativno visokih ravneh, kar pomeni, da obveznice ponovno ponujajo privlačnejše donosnosti kot v preteklem desetletju. Pričakujemo, da bodo centralne banke pri nadaljnjih odločitvah previdne in močno odvisne od prihajajočih inflacijskih ter gospodarskih podatkov. Zato dolgoročne evropske obveznice, zastopane v skladu Generali Bond, ostajajo pomemben element razpršitve in zmanjševanja nihajnosti portfelja. V primeru umirjanja inflacije in stabilizacije gospodarske aktivnosti bi lahko obveznice do konca leta ponovno prevzele pomembnejšo vlogo generatorja donosov v bolj uravnoteženih portfeljih.
Za drugo polovico leta 2026 tako pričakujemo nadaljevanje zmerno pozitivnega okolja za tvegane naložbe, vendar ob povečani volatilnosti. Glavna tveganja ostajajo geopolitični dogodki, inflacija, gibanje cen energentov in morebitne spremembe pričakovanj glede obrestnih mer. Na drugi strani pa nadaljnja rast dobičkov podjetij, investicijski cikel na področju umetne inteligence ter postopno okrevanje evropskega gospodarstva predstavljajo pomembne podporne dejavnike. V takšnem okolju ostajata disciplinirana dolgoročna strategija in ustrezna razpršenost ključna dejavnika uspešnega vlaganja.
PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET
