Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Pretekli teden so delniški trgi začeli negativno, predvsem zaradi odziva na poročilo analitikov Citrini Research o morebitnih dolgoročnih negativnih vplivih, ki jih lahko umetna inteligenca prinese različnim industrijam in širšemu gospodarstvu. Razmere so ostale napete ves teden v luči geopolitičnih skrbi zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu. Epilog smo dobili pretekli vikend z izraelsko – ameriškim napadom na Iran.
PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET
Ponovno vojna: ameriški napadi na Iran
Čeprav so se napadi začeli pretekli vikend, so bila pričakovanja o bližajočem se ameriško – izraelskem napadu na Iran tema, ki so jo v ozadju investitorji premlevali že nekaj časa. A kljub temu je dejanski napad precej povečal negotovost in nihajnost na trgih. Podoben scenarij smo videli že junija 2025, ko so ZDA napadle iranske jedrske objekte. Cena nafte je v dneh po napadih zaradi strahu pred motnjami v dobavi, zlasti skozi Hormuško ožino, poskočila za 7 % – 13 %. Ker do dejanskih motenj ni prišlo in je ožina ostala odprta, so se cene kmalu vrnile na prejšnje ravni.
Pregled zgodovine naftnih šokov v zadnjih 50 letih kaže, da so takšni dogodki povzročili zvišanje cen nafte za nekaj mesecev, medtem ko so zlato, dolar in indeks S&P 500 reagirali zmerno. V povprečju je zlato v tednu po šoku pridobilo 2 %, tri mesece po šoku pa 5 %. Dolar je v tednu po šoku zabeležil 0,2-odstotno rast, v treh mesecih pa 0,9-odstotno rast. Medtem je delniški indeks S&P 500 v tednu po šoku zrasel za 0,3 %, po treh mesecih pa v povprečju upadel za 2,7 %.
Pomembno je poudariti, da se je odvisnost svetovnega gospodarstva od nafte na splošno, še posebej pa iz Perzijskega zaliva, zmanjšala. Čeprav naftna in plinska industrija še vedno ostajata pomemben steber globalnega gospodarstva, ki poganja proizvodnjo energije, industrijski razvoj in mednarodno trgovino, njun vpliv na sprožanje širših recesij ni več tako izrazit kot v preteklosti. Zato ni pričakovati tako dramatičnih in dolgotrajnih skokov cen nafte, kot smo jim bili priča v preteklosti, npr. v 70. letih, saj je trg danes bolj odporen in bolje razpršen med različne energetske vire. Obenem ne pozabimo, da danes Savdska Arabija ni več največja proizvajalka nafte na svetu ampak so to ZDA.
Kljub temu so se tudi tokrat, cene nafte povzpele na nove šestmesečne vrhove. Severnomorska nafta Brent je dosegla 80 dolarja za sod, ameriška WTI pa 72 dolarja. Analitiki ocenjujejo, da cene delnic energetskih podjetij tokrat ne bodo doživele tako izrazitih skokov, saj je bilo tveganje za konflikt v veliki meri že vračunano v cene.
Vojaške akcije te vrste imajo redko dolgoročen vpliv na dobro razpršene naložbene portfelje. Medtem ko so nekateri sektorji, kot sta turizem in letalstvo, kratkoročno pod pritiskom zaradi višjih stroškov goriva in morebitnih motenj v zračnem prostoru, obrambni in energetski sektor pogosto beležita rast.
Za vlagatelje je ključno, da se ne osredotočajo le na kratkoročno likvidnost in trenutna nihanja, temveč na dolgoročne trende. Trenutne vojne razmere pogosto predstavljajo predvsem priložnost za nakup, saj je za prodajo ob zaostritvi napetosti pogosto že prepozno. Ameriški dolar ostaja učinkovito zavarovanje pred energetskimi šoki, zlato pa je teden zaključilo pri rekordnih 5.278 dolarjih za unčo, kar potrjuje njegovo vlogo varnega zatočišča v negotovih časih. Posledično razpršen portfelj ostaja najboljša zaščita pred geopolitičnimi tveganji, medtem, ko razvoj umetne inteligence kljub trenutnim nihanjem še naprej narekuje dolgoročno smer trga. Namesto hitrih odločitev na podlagi naslovnic je zdaj čas za preudarnost in osredotočenost na dolgoročne cilje. Tako kot v preteklosti se bo trg verjetno hitro prilagodil novim razmeram.
Kakšna bo umetna inteligenca leta 2028?
Če odmislimo geopolitično dogajanje, je pretekli teden zaznamovalo poročilo analitikov Citrini Research, ki je, čeprav špekulativno, sprožilo val zaskrbljenosti med vlagatelji, usmerjenimi v umetno inteligenco. Kljub temu, da je šlo za scenarij in ne za konkretno napoved, je poročilo povzročilo padec delnic, zlasti v sektorju programske opreme, ki je dosegel najnižjo raven po aprilski objavi Trumpovih carin. Delnice podjetij, kot so Uber, American Express in Mastercard, ki so bile v poročilu izrecno omenjene, so izgubile med 4 % in 6 % vrednosti.
Negativni sentiment se je nato izboljšal v pričakovanju objave rezultatov Nvidie. Tehnološki velikan je ponovno presegel pričakovanja analitikov z rekordnimi 68,1 milijarde dolarjev prihodkov v zadnjem četrtletju, kar pomeni 20-odstotno rast glede na prejšnje obdobje. Kljub temu se je delnica po objavi soočila s padcem, saj so bili rezultati deloma pod vtisom (pre)visokih pričakovanj vlagateljev. Vendar kratkoročni upad ne spreminja dejstva, da trend umetne inteligence ostaja močan. Podjetja v ZDA še naprej množično vlagajo v infrastrukturo, kar dolgoročno ohranja optimizem v tem sektorju.
V povezavi sektorja umetne inteligence je odmevala tudi zgodba o zahtevi ameriške administracije glede neomejene uporabe sistema umetne inteligence Claude podjetja Anthropic za izvajanje vojaških operacij. Vodstvo podjetja naj bi takšno zahtevo kljub grožnjam, da bi se lahko znašli na seznamu podjetij, s katerimi administracija v prihodnje ne bi smela poslovati, zavrnilo. Podjetje vztraja pri stališču, da mora o morebitni uporabi orodij umetne inteligence v vojaških operacijah končno odločitev o življenju in smrti sprejeti človek, ne pa umetna inteligenca.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Leto 2025 je dodatno pokazalo, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. V fokus vlagateljev se ponovno vračajo delnice s trgov v razvoju. Z investicijskega pogleda je razpršenost edino “zastonj kosilo”, ki smo ga vlagatelji deležni.
Leto 2026 bo zaznamovano z izrazito dinamiko in številnimi priložnostmi, hkrati pa bo od vlagateljev zahtevalo premišljeno iskanje ravnotežja med tveganji in donosi. Zato delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor, saj rast dobičkov ostaja najvišja v ZDA, medtem ko se postopoma prebuja tudi EU in trgi v razvoju.
Sklad Generali Tehnologija ostaja del osnovne košarice, saj ameriški kapitalski trg še vedno predstavlja osrednje gonilo inovacij. Naraščajoča uporaba umetne inteligence (UI) odpira nove priložnosti tudi izven tehnološkega sektorja, predvsem v zdravstvu, obrambi in energetiki. Ob visokih vrednotenjih in izraziti koncentraciji borznih indeksov bo učinkovita diverzifikacija ključnega pomena za obvladovanje portfeljskih tveganj. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete sklada Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način za zmanjšanje tveganja delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v lanskem letu v nemilosti vlagateljev zaradi napovedi omejevanja cen zdravil s strani Trumpove administracije ter neizpolnjenih pričakovanj glede zdravil za debelost. Posledično so delnice tega sektorja še vedno ugodno vrednotene z vidika zgodovinske perspektive. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja od 10 % do 15 % celotnega portfelja.
V Evropi vidimo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, saj »stara celina« v novo leto vstopa v občutno ugodnejšem položaju. Inflacijska pričakovanja so stabilna in nakazujejo ohranjanje obrestnih mer na trenutnih ravneh. Ugodna monetarna politika, okrepljena državna podpora in izboljšani obeti glede dobičkonosnosti ustvarjajo spodbudno okolje, pri čemer bodo glavni nosilci rasti nemške fiskalne spodbude ter vlaganja v obrambo in infrastrukturo. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar v deležu od 5 % do največ 10 % celotnega premoženja, vloženega v posamezen, geografsko ožje usmerjen sklad. Za evropske delnice so primerne kombinacije skladov Generali Rastko Evropa ali regionalno usmerjeni sklad Generali Jugovzhodna Evropa. Vrednotenja so se v primerjavi s preteklimi leti znatno povišala, a kljub temu ostajamo pozitivni. Napovedi podjetij so optimistične in kažejo na zmerno rast dobičkov v letu 2026. Uvedba INR (individualni naložbeni računi) računov bo prav tako razširila nabor vlagateljev na domačem trgu, kar lahko dodatno pozitivno vpliva na izbrane sklade.
Pozornost vlagateljev se ponovno usmerja tudi na indijske delnice in delnice trgov v razvoju, ki ponujajo kombinacijo rasti in relativno nizkih vrednotenj. Ugodna gospodarska in demografska slika kaže, da je indijski kapitalski trg po letu konsolidacije pripravljen na novo rast. Kaže se tudi hitra rast srednjega sloja. Vlagatelji se morajo zavedati, da trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja, vendar vrednotenja ostajajo ugodna, a smer bosta diktirala geopolitika in trgovinski odnosi. Latinska Amerika se zdi trdno v objemu ZDA, kar trgi vidijo kot pozitivno. Iz zapisanega delnice iz trgov v razvoju ostajajo dolgoročno privlačna špekulativna naložba skozi sklad Generali Novi trgi, ki lahko predstavlja dobro dodatno razpršenost v portfelju, vendar ne več kot 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad.
Obvezniški trgi so še naprej izrazito dovzetni za spremembe v makroekonomskih obetih in sporočilih centralnih bank. Čeprav kaže, da so obrestne mere dosegle najvišjo raven, ostaja časovnica in dinamika njihovega zniževanja negotova ter pogojena s prihodnjimi inflacijskimi in gospodarskimi podatki. Zaradi dinamike na trgih (geopolitična tveganja) in politike centralnih bank ostajajo dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja. V nestanovitnem okolju lahko obveznice potrjujejo svojo vlogo učinkovitega zaščitnega instrumenta ob padcih delniških trgov in ostajajo nepogrešljiv del uravnoteženih portfeljev. Znižanje obrestnih mer s strani centralnih bank tradicionalno predstavlja podporni dejavnik za obvezniške naložbe.
PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET
