Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.

 

 

Pregled dogajanja:

Po pričakovanjih je bilo gibanje kapitalskih trgov v zadnjem tednu v veliki meri pogojeno s svežimi podatki o inflaciji v ZDA. Dvig cen na letni ravni je znašal 8,6 % oziroma 0,3 % več od napovedi. To pomeni, da inflacija v ZDA v nasprotju z napovedmi tamkajšnjih ekonomistov ostaja na najvišjih nivojih po letu 1981 in ne kaže znakov umirjanja, kar je močno razočaralo vlagatelje. Realne plače so v primerjavi z majem lani že 3 % nižje, prostora za zategovanje denarne politike centralnih bank pa je ob še zmeraj zelo nizki brezposelnosti še nekoliko več. Od sredine leta 2021, ko se je stopnja inflacije dvignila nad ciljnih 2 %, do prvih mesecev letošnjega leta, so se višale predvsem cene blaga. Konsenz odločevalcev denarne politike je takrat bil, da gre zgolj za prehodno, rahlo povišano inflacijo, ki je v veliki meri posledica povečane potrošnje po odprtju gospodarstev. Situacija naj bi se umirila z normalizacijo družbenega življenja po odpravi vseh ukrepov, ko bi se potrošnja od blaga preusmerila k storitvam. Te napovedi so se uresničile zgolj delno. Rast cen blaga se je nekoliko umirila, a ko se inflacijsko kolesje začne vrteti se težko ustavi brez posledic. Inflacija se namreč v zadnjih mesecih vse bolj preliva v višje cene storitev, saj podjetja, zaposleni in potrošniki v svoje ravnanje in pričakovanja vedno bolj vračunavajo nadaljnjo rast cen. Krepijo se torej inflacijska pričakovanja. Močan vpliv na trdovratnost inflacije ima seveda tudi vojna v Ukrajini in sankcije proti Rusiji. Razrešitev spora ali umik sankcij, ki bi pomenile nižje cene energije in posledično manjši pritisk na cene ostalega blaga ter storitev vsaj v kratkem še ni na vidiku. Najmočnejše orožje za brzdanje inflacije ostaja zategovanje denarne politike, a to pomeni tudi nižjo gospodarsko rast oziroma recesijo, kar se odraža v nižjih cenah na delniških trgih. Glavni ameriški indeksi so na tedenski ravni izgubili dobrih 5 % vrednosti, velik del tega v petek po objavi podatkov o inflaciji. Indeksa S&P 500 ter tehnološki Nasdaq se tako trenutno nahajata v bližini vrednosti iz sredine maja, ko je bilo doseženo zadnje lokalno dno. Trg vračunava dvig obrestne mere 75 točk oziroma 0,75 % točke na naslednjem sestanku, kar je močno premaknilo tudi ameriške obveznice, saj so precej izgubile. Donos ameriške 10-letne obveznice je tako dosegel 3,25 %, podobna nemška pa se je povsem približala 1,6 %. To nakazuje, da bodo posojila krepko dražja, bodo pa varčevalci na bankah kmalu videli, da bodo negativne obresti zginile, kar bo psihološko lažje, ekonomsko pa ob skoraj 10 % inflaciji ne razreši vprašanja ohranjanja kupne moči.

Kar konkretno so se pocenili tudi indeksi zahodnoevropskih delniških trgov. Ob vroči inflaciji čez lužo, je k padcem vrednosti dodal še odbor sveta evropske centralne banke, ki je za prihajajoča zasedanja v juliju in septembru po pričakovanjih napovedal začetek dviga ključnih obrestnih mer v evroobmočju. Vlagatelji so se negativno odzvali predvsem na retoriko evropskih centralnih bankirjev, ki so bili v svojih napovedih bolj pesimistični kot na preteklih zasedanjih. Napoved višjih obrestnih mer se močno odraža na cenah obveznic tudi v bolj ranljivih državah evra. V medijih vse bolj aktualen postaja t.i. »spread«, ki prikazuje razliko med zahtevanimi donosi varnih nemških obveznic ter visoko zadolženih mediteranskih držav na čelu z Italijo. Razlika se v zadnjem obdobju zopet povečuje, saj zahtevana donosnost italijanske 10-letne obveznice dosega že skoraj 4 %, kljub temu, da se je močno zvišala tudi zahtevana donosnost nemške z enako ročnostjo, ki se je od marca do danes premaknila iz 0 % na že omenjenih 1,6 %.

Svetla točka med največjimi svetovnimi borzami je bila Kitajska, kjer so si indeksi v zadnjih tednih ne glede na dogajanje drugje po svetu opomogli. Po počasnem odpravljanju covid-19 ukrepov in bolj stimulativni denarni politiki kitajske centralne banke, je veter v jadra kitajskih delnic prinesla novica, da kitajski regulatorji končujejo preiskave spletnega ponudnika prevozov DiDi Global ter dveh manj znanih tehnoloških podjetji, ki kotirata tudi na ameriški borzi. Storitve vseh treh podjetij naj bi bile kmalu spet ponujene prek domače trgovine z aplikacijami, kjer bo na voljo tudi 60 novih spletnih iger, katerim je odgovorni regulativni organ odobril dovoljenje za izdajo. Vse skupaj je vlagateljem povečalo zaupanje v uradni Peking, ki je napovedal postopno zmanjšanje regulativnega nadzora tehnoloških podjetij. Glavni hongkonški indeks je tako potihoma postal eden najboljših letos, saj v evrih beleži le dober 2 % padec, pa tudi glavni kitajski indeks s 13 % padcem izgleda sedaj v luči ostalih trgov precej bolje.

Solidno so se odrezale delnice na ljubljanski borzi, ki letos zelo dobro kljubuje padcem na svetovnih trgih. Indeks SBI TOP je namreč od najvišje vrednosti v januarju oddaljen zgolj 5 %. Zadnji teden so se najbolj podražile delnice Krke in Cinkarne Celje, ki bo ta teden na skupščini delničarjev predvidoma še povečala že tako lepo donosno dividendo.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gospodarsko politični položaj v svetu se slabša in trgi so zopet v negativnem trendu. Centralne banke kot trenutno najpomembnejši igralec zaostrujejo denarno politiko. Fed zaradi visoke inflacije napoveduje višje obrestne mere s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika. Tudi ECB napoveduje dvig obrestnih mer poleti in zgodaj jeseni, tako da negativne obrestne mere postajajo preteklost. Verjetno tudi na bankah ne bo več negativnih obrestnih mer za varčevalce, a kaj ko bolj kot negativna obrestna mera v višini 0,50% na prihranke vpliva naraščajoča inflacija, ki ne kaže znakov umirjanja. V takem okolju, kjer je močna upočasnitev gospodarske rasti dejstvo in zdrs v stagflacijo verjeten je investiranje zelo težavno. V takem okolju, kot kažejo zgodovinski podatki, od glavnih naložbenih kategorij najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, če bodo gospodarski podatki preslabi, je potreba po uravnoteženem portfelju danes največja od zadnje krize dalje. Kombinacije globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond mora v takem okolju biti osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi bolj stabilne donose pri relativno ugodnih vrednotenjih delnic iz te panoge. Tudi Generali Surovine in Generali Energija so v takem okolju sklad, ki daje nadpovprečen rezultat. Kljub precejšnji rasti delnic iz te panoge je delež v celotnem mozaiku delniških trgov še vedno zelo blizu minimumov zadnjih 20 let. Nasprotno je v zadnjih 20 letih močno zrasel delež tehnologije, zato glede tehnoloških delnic kljub dobremu profilu rasti ostajamo zadržani. Vrednotenja so marsikje še zmeraj visoka. Zanimiva postaja tudi Generali Indija-Kitajska. Zadnje leto so kitajske delnice predstavljale predvsem sinonim za stres a zgodba se počasi obrača. Vrednotenja so postala privlačnejša, profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska pa kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Zdi se da prihaja obdobje, ko bodo predvsem kitajske delnice zopet nudile nadpovprečne donose v primerjavi z ostalim svetom. Lahko pa se tudi odločite, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, s svojo 30-letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih 10 let. A to ne pomeni, da ni naložbenih priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.