Aktualno
Kdor varčuje, sebe plačuje
|Kaj so lahko največje napake, ki jih lahko naredimo v življenju? Ljudje seveda delamo napake, nekatere so manj, druge bolj usodne, nekatere s pogledom v preteklost obžalujemo in med slednje lahko uvrstimo tudi finančne napake.
Finančno napako lahko opredelimo kot to, da nič ne varčujemo, ko bi lahko. Pravijo, da je vsako varčevanje boljše, kot če ga ni. Kajti kdor varčuje, sebe plačuje. Pot varčevanja je pot v svobodo in pot v brezskrbno in neodvisno prihodnost.
Slovenci se radi zgledujemo po sosednjih državah, vendar pri varčevanju za pokojnino pa ne. Veliko premalo se zavedamo, da je brezskrbno življenje na posojilo brez varčevanja za prihodnost neodgovorno. Najpogostejše finančne napake, ki jih Slovenci le stežka presežemo, so prepozen začetek varčevanja, varčevanje s premajhnimi zneski, vlaganje brez načrtovanja in ciljev, premajhna razpršitev naložb in varčevanje na način, ki ne oplemeniti privarčevanega denarja. Prav pri dolgoročnem varčevanju je čas naš največji zaveznik. V razvitih državah, s katerimi se radi primerjamo, je povsem običajno, da posameznik varčuje v vzajemnih skladih in vsak mesec določen odstotek plače nameni za pokojnino, nakup nepremičnine, avtomobila ali za kašen drug namen. Največja napaka je torej, da se neodgovorno obnašamo do osebnih financ, ki od nas zahtevajo primerno ravnanje glede na fazo življenjskega cikla. To seveda pomeni določeno aktivnost in odrekanje, kar samoiniciativno zmorejo le redki. Pogosto tega ljudje ali dejansko ne vedo ali pa jim zmanjka volje.
Ena od dobrih izbir vseh, ki si želijo oplemenititi prihranke, so zagotovo vzajemni skladi. Naj se osredotočimo še na napake vlagateljev pri vlaganju v vzajemne sklade. Posamezniki se pri odločanju o vlaganju v posamezen sklad največkrat odločajo pod vtisom prejšnjih donosov in velikokrat vložijo svoje premoženje v sklade, ki so v zadnjem obdobju imeli največje donose. Pretekli donosi niso garancija za donosnost v prihodnje, zato se je izbire potrebno lotiti bolj premišljeno. Pogosto se zgodi, da se vlagatelji tako o nakupih kot o prodajah odločajo impulzivno, na podlagi čustev in ravno zaradi tega dosegajo precej manjšo povprečno donosnost. Največji prilivi v vzajemne sklade se zgodijo po visokih preteklih donosih, največji odlivi pa po padcih na borzi.
Velika večina malih vlagateljev je brez finančnega načrta in nima opredeljenih finančnih ciljev. Pomembno je, da si prej postavite tudi zelo jasne naložbene cilje in časovne okvirje varčevanja, zato, da boste izbrali takšen podsklad oziroma kombinacijo podskladov, s katerim boste lahko te cilje tudi dosegli in si tako uresničili želje. Pogosta napaka vlagateljev je tudi izpostavljenost prevelikemu tveganju, iz česar pogosto izhaja tudi njihovo nezadovoljstvo z naložbo. Ključno je, da naložbe prilagodimo naši sposobnosti sprejemanja tveganja, predvsem glede na to kakšen donos pričakujete in kakšna nihanja so za vas sprejemljiva. Ob tem ne smemo pozabiti na načelo, da so potencialno bolj donosni skladi tudi bolj tvegani in obratno, manj donosni skladi so manj tvegani.
Torej vlagatelji se morajo izogibati tem običajnim napakam pri vlaganju v vzajemne sklade, kajti le z izbiro primernih skladov in vlaganjem na discipliniran način bodo lahko izpolnili svoje finančne cilje.
