Kdo si prizadeva za višjo ceno surove nafte?

V času, ko se cena surove nafte približuje 100 dolarjem za sodček, se moramo vprašati po razlogih za znaten poskok cen z dveletnega dna. Višanje cene nafte nedvomno spremljajo vse finančne institucije, saj se cena nafte na borzi odraža v cenah vseh produktov na trgu. Višja cena nafte posredno vpliva na inflacijske podatke, ki jih podrobno spremlja ECB. Slednja že trinajst mesecev vztrajno dviguje obrestno mero, da bi inflacijo spustila nazaj na ciljna dva odstotka. Torej, zakaj je cena nafte poskočila in kakšne posledice lahko povzroči?

 

 

V preteklih mesecih sta vodilni članici organizacije OPEC+, Rusija in Savdska Arabija, napovedali, da načrtno zmanjšujeta skupno dobavo surove nafte za 1,3 milijona sodčkov na dan, kar je povzročilo, da je cena surove nafte na borzi narasla na več kot 95 dolarjev. Tako Rusija kot Savdska Arabija si prizadevata za višjo ceno nafte, saj s prihodki od prodaje nafte na svetovnem trgu financirata svoje proračune in izdatke. Rusija si z višjimi prihodki od prodaje surove nafte predvsem prizadeva financirati vojno v Ukrajini in gospodarski primanjkljaj.

Vse več analitikov ocenjuje, da se cena nafte lahko povzpne nad 100 dolarjev, kot razlog pa navajajo prazne strateške zaloge ZDA, ki bodo dodatno vplivale na visoko povpraševanje po surovi nafti. Med razlogi za bodočo rast cen surove nafte navajajo tudi pogojno boljše gospodarske razmere na Kitajskem, ki so imele v preteklih mesecih deflacijski vpliv na ceno nafte. V primeru sproščanja denarne politike bi to sprožilo dodatne pritiske na ceno nafte, ki bi po nekaterih mnenjih lahko dosegla tudi 110 dolarjev.

Dandanes, ko se centralne banke zaradi poslabšanja gospodarske slike bližajo koncu zaostrovanja denarne politike, višja cena surove nafte otežuje boj proti inflaciji. Tako bodo morale na prihodnjih srečanjih centralne banke upoštevati dvig cene nafte in njen vpliv na končno potrošnjo in potrošnikovo kupno moč.

 

Matej Krajnik, analitik