Kam z denarjem

Makroekonomski podatki so se v zadnjih mesecih nekoliko poslabšali. Negativne spremembe so sicer majhne, vendar očitno dovolj velike, da se cena denarja ponovno znižuje.

 

Obrestne mere v ZDA – desetletne – so se od začetka maja znižale za pol odstotne točke. To pomeni pritisk na FED, da se prilagodi tržnim razmeram. Očitno dandanes že malenkost slabša ekonomska slika takoj pomeni tudi nižje obrestne mere. Treba pa se je zavedati, da je brezposelnost na rekordno nizkih ravneh, cene nepremičnin se še povečujejo in tudi določene cene, čeprav tega v inflaciji ne vidimo, še naprej rastejo z dvomestnimi številkami. Že samo izračunavanje uradne inflacije je v današnjih razmerah, ko nam Google ponuja skoraj vse storitve brezplačno in se je na splet v zadnjih dveh mesecih naložilo več slik, kot jih je bilo posnetih v celotni zgodovini, vprašljivo. Težava centralnih bankirjev je v tem, da nov poslovni model, ki so ga ubrali, ne povečuje blaginje vseh ljudi. Po zadnjih podatkih Federal Reserve Board, FED, skoraj četrtina vseh Američanov na svojih računih nima nobenih privarčevanih sredstev. Cenejši denar se ne seli po verigi navzdol, plače nižjega sloja se ne zvišujejo. Višajo pa se določene cene storitev, in to z dvomestnimi številkami. Na prvo mesto lahko postavimo izdatke za zdravstvo, kjer cene letos ponovno rastejo. Tisti, ki pridejo prvi do poceni denarja, pa postajajo še bogatejši. V Evropi je zgodba še bolj zapletena. Včeraj je Mario Draghi ponovno napovedal izredne ukrepe in še več zastonj denarja. Zdi se, da se Japonska zgodba nadaljuje tudi v Evropi in da bodo obrestne mere nizke še kar precej časa. Ostaja pa vprašanje, kaj se zgodi, če se gospodarski podatki resnično poslabšajo. Kako radikalna je v svojih ukrepih lahko Evropska centralna banka?

Globalno razvrednotenje denarja se tako nadaljuje. Kaj lahko v tem primeru stori povprečen državljan, ki želi varčevati in že ima privarčevanega nekaj denarja, ostaja vprašanje. Najprej poglejmo, kako so pozicionirani globalni upravitelji skladov. Trenutno so bolj v denarju in obveznicah kot v delnicah. Zdi pa se, da bodo nižje obrestne mere ponovno prinesle višje nagnjenje k tveganju in posledično tudi višje delniške tečaje. Ključno je, da se ohrani zdrava pamet, da je naše varčevanje dolgoročno in v produktih, ki so dobri. V teh časih pa je to zelo težko.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 19. junij 2019.

O avtorju: David Zorman

David Zorman je diplomiral leta 2008 na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Že kot študent si je leta 2005 začel nabirati znanja s področja upravljanja premoženja kot finančni analitik v borznoposredniški družbi KD BPD. Januarja 2008 se je zaposlil v družbi Generali Investments (prej KD Skladi), kjer upravlja globalni sklad skladov Generali Prvi izbor, geografski sklad Generali Amerika ter sektorska sklada Generali Tehnologija in Generali Vitalnost. Revija Moje finance mu je leta 2010 podelila prestižno priznanje najboljšega upravitelja leta.