Kam s svojimi prihranki v tem času

Koliko bomo privarčevali, je odvisno od tega, kako ravnamo s svojimi prihranki. Kam nalagati denar danes in kaj se dogaja na kapitalskih trgih, nam je povedal izkušeni upravitelj premoženja in direktor naložbenega sektorja, mag. Luka Flere iz Generali Investments.

 

 

SLOVENCI SMO VARČNI, VENDAR PREMALO RAZPRŠIMO NALOŽBE

Povprečno slovensko gospodinjstvo razpolaga kar s 70 tisoč evri prihrankov, kar nas uvršča med prvih 15. najbolj varčnih držav OECD in s tem tudi med najbolj varčne države na svetu. V primerjavi z drugimi evropskimi državami pa imamo precej več, kar polovico prihrankov v denarju in v bančnih depozitih (ta delež je v evroobmočju 30-odstoten), precej naložb imamo v lastnih nepremičninah. Zaostajamo pa pri vlaganjih v življenjska in pokojninska zavarovanja (le 14 odstotkov prihrankov) in pri varčevanju v vzajemne sklade, kjer bi se lahko naš denar bolje obrestoval.

ZA VEČJE DONOSE VARČUJMO POSTOPNO IN DOLGOROČNO

Varčevanje v bankah že dlje časa prinaša zelo nizke obresti. Nasprotno pa vlagatelji v delnice kljub stalnim in v zadnjih mesecih velikim nihanjem zaradi korona krize dolgoročno beležijo lepe dobičke. »Če 30 let varčujemo 80 evrov mesečno v nogavici, privarčujemo 28.800 evrov, na kapitalskih trgih (predpostavimo delniški sklad s 6 % pričakovanim donosom) pa kar 80.361 evrov. Pri tem ne smemo pozabiti na inflacijo, ki pomembno vpliva na stanje našega premoženja in se bo srednjeročno povišala,« med drugim izvemo v primeru, ki ga je v pregledu finančnega dogajanja v času korona krize, na webinarju predstavil Luka Flere, CFA, direktor naložbenega sektorja družbe za upravljanje Generali Investments.

Oglejte si trenutno dogajanje na kapitalskih trgih in nasvete, kako varčevati.

 

KDAJ KUPUJEMO IN KDAJ PRODAJAMO NALOŽBE?

Najbolj donosno bi bilo, da bi prodajali naložbe v času največje evforije na trgu, kupovali pa takrat, ko je na trgu depresija in indeksi padejo najnižje. Žal pa formule, kdaj nastopi ta trenutek, ne moremo poznati.

  • Bolje je izkoristiti možnost postopnega in razpršenega varčevanja na kapitalskih trgih, ki jo nudijo vzajemni skladi, in povprašati za nasvet izkušene upravitelje.

Naše varčevanje na ta način zastavimo dolgoročno. Tako ublažimo posledice nihanja vrednosti naložb na kapitalskih trgih, kot se je zgodilo marca letos, se izognemo paniki in ne prodajamo naložb v strahu pred izgubo.

  • Upravitelji premoženja svetujejo, da svoj portfelj naložb vedno razpršite na način, da vas morebitna izguba pri eni vrsti naložb ne bo ogrozila.

Zadnja kriza je zelo prizadela letalsko industrijo, turizem, gostinstvo … nekatere panoge so prizadete manj, visoke donose v zadnjem četrtletju pa imajo podjetja s področja zdravstva in informacijske tehnologije.

REDNO PREVERJAJMO SVOJE FINANČNE CILJE IN POTREBE

Zastavimo si cilj, koliko denarja želimo privarčevati in v kakšnem času. Vedeti moramo, kakšna so naša pričakovanja glede donosnosti in opredeliti svoj naložbeni cilj. Pomembno je, kdaj bomo potrebovali denar, torej kakšen čas smo si določili za varčevanje in kakšen je naš odnos do tveganja. Na podlagi tega se odločamo, v kakšne naložbe vlagati, da naših prihrankov ne izpostavljamo prevelikemu tveganju, predvsem takemu, ki si ga ne moremo privoščiti.

  • Svoje naložbe skrbno spremljajmo, saj je od njih odvisen vsak pomembnejši korak v našem življenju.

Vsaj enkrat na leto preverimo, ali še ustrezajo našim potrebam in načrtujmo svojo varčevalno strategijo. Razmislimo, koliko lahko dajemo mesečno (ali v priložnostnih enkratnih zneskih) na stran za varčevanje. Bi mesečni znesek lahko povišali, ko imamo višje dohodke?

KO VARČUJEMO V VZAJEMNIH SKLADIH, UPOŠTEVAJMO DVA VIDIKA

Prvi je, kje smo na krivulji življenjskega cikla. Temu prilagodimo obdobje varčevanja. Varčujemo v predvsem v aktivni dobi, po upokojitvi bomo zagotovo imeli manjše dohodke in bomo potrebovali svoje prihranke. Kakšen tip vlagatelja smo, pa je drugi pomemben dejavnik, od katerega je odvisna naša naložbena strategija.

Na dolgoročno uspešnost našega varčevanja bo namreč vplival tudi naš odnos do tveganja, saj se moramo zavedati, kakšna tveganja lahko prenesemo (kakšno finančno zalogo imamo), da nas nihanja preveč finančno ne prizadenejo. Ni vse za vsakogar. Nekaterim se zdi varnost pomembnejša od višine donosa. Drugi se odločajo drzneje, pripravljeni so tudi na nekoliko večje padce vrednosti svojih naložb, če ocenjujejo, da bodo tako dolgoročneje zaslužili več. Prav zato je priporočljivo naložbe prilagoditi svojemu odnosu do tveganja in redno preverjati njihovo ustreznost glede na svoje finančne cilje.

»Če imamo v svojem naložbenem portfelju bolj tvegane naložbe, naj bo naš cilj, da se ob padcih ne odzovemo panično, temveč racionalno. V takih trenutkih je treba sprejeti prave odločitve. Največkrat je najbolje, da se držimo zastavljenega varčevalnega načrta. Prav zato so pomembna postopna mesečna vlaganja v daljšem časovnem obdobju, da si razporedimo prihranke in jih postopno investiramo na trg,» še poudarja Luka Flere, nosilec priznanja naj upravitelj premoženja 2018 po izboru revije Moje Finance.

Želite povečati svoje prihranke, a nimate dovolj znanja in izkušenj? Vsekakor se obrnite na izkušene svetovalce in upravljavce, ki vam pri tem lahko pomagajo. Upravljavci Generali Investments so že nekaj let med najuspešnejšimi v Sloveniji, tako lahko veste, da svoje premoženje zaupate najboljšim.