Kako vlagati v vzajemne sklade?

Za vse, ki ste že slišali za vzajemne sklade, vendar z njimi še nimate izkušnje, kaj je torej vzajemni sklad? Je premoženje vlagateljev, ki ga sestavljajo naložbe v različne vrednostne papirje, kot so delnice, obveznice ter druge finančne instrumente. In kdo upravlja sredstva vlagateljev v skladih? Profesionalni in izkušeni upravljavci družbe za upravljanje, ki skrbijo, da sredstva ustrezno razporedijo v vrednostne papirje iz različnih svetovnih regij in gospodarskih panog.

 

 

Ko vlagate v vzajemne sklade, dobite profesionalno voden portfelj, pa tudi priložnost za vlaganje v različne sektorje. Vzajemni skladi se pogosto omenjajo v povezavi s skladi, s katerimi se trguje na borzi ali t. i. indeksni skladi (ETF), vendar pa sta v resnici to dve zelo različni vrsti skladov. In medtem ko indeksni skladi, s katerimi se trguje na borzi (ETF) v zadnjih letih postajajo vse bolj priljubljeni, imajo vzajemni skladi vsekakor prednostno mesto pri številnih vlagateljih in njihovih portfeljih. Medtem ko skladi, ki temeljijo na indeksih, dosegajo uspešnost osnovnega trga, ga aktivno upravljani vzajemni skladi poskušajo preseči. Uspeh ni vedno zagotovljen, a možnost je privlačna za številne vlagatelje. Vlaganje v vzajemne sklade je samostojen naložbeni proces. Gre torej za svobodno izbiro, saj sami izberete sklad z naložbeno politiko, ki ustreza vašim finančnim ciljem. Četudi še nikoli niste vlagali v vzajemne sklade, bom opisala postopek, ki vas bo morda prepričal o korist le-teh.

Prva velika prednost vzajemnih skladov je razpršenost naložb, kar omogoča doseganje potencialno višjih donosov kot pri običajnih varčevalnih produktih. Zaradi tega vzajemni skladi zagotavljajo najlažji način za ohranjanje prave mešanice naložb za vsakega posameznika.

Naslednja prednost je, da imajo profesionalno in skrbno upravljanje. Razpršitev in profesionalno upravljanje zagotavljata raven varnosti, ki jo sami z izbiranjem posameznih naložb na borzi težko dosežete. Upravljavci skladov imajo bogate izkušnje in sredstva skladov razporedijo med različne vrednostne papirje, glede na naložbeno politiko sklada, ki se lahko osredotoča na določen sektor, kot so zdravstvo, tehnologija, energetika, široka potrošnja, osnovne dobrine, nepremičnine, proizvodnja ali skoraj kateri koli drug naložbeni sektor. Številne različice vzajemnih skladov dajejo vlagateljem zelo specifične izbire, ne le glede tega, v katere sektorje vlagati, ampak tudi pod kakšnimi pogoji.

Prednost je tudi to, da vsak vzajemni sklad vlagatelju zagotovi že pripravljen upravljan portfelj različnih vrednostnih papirjev. V vsakem skladu je lahko do 50 in več različnih vrednostnih papirjev, s čimer se zmanjšuje naložbeno tveganje posamezne naložbe. Vlagatelju vzajemni skladi dajejo priložnost, da posamezno naložbo razdeli na desetine ali celo stotine posameznih vrednostnih papirjev, kar s samostojnim vstopom neposredno na borzo posameznik težko doseže. Vzajemni skladi lahko vlagajo tudi v vrednostne papirje z že naprej znanim donosom, kot so podjetniške obveznice, državne obveznice ali v instrumente denarnega trga, kot so zakladne menice in komercialni zapisi, ki so namenjeni vsem, ki želijo imeti za krajši čas varno naložbo, in za vse, ki niso zadovoljni z bančnimi obrestnimi merami, hkrati pa želijo imeti svoje prihranke vedno pri roki. Za večino posameznih vlagateljev so vzajemni skladi najlažji način za ohranjanje prave mešanice naložb. Če želi posameznik sam doseči isto, potrebujete za vlaganje večjo vsoto denarja in veliko časa za upravljanje svojih naložb. Pomanjkljivost pa je, da imajo vzajemni skladi stroške, ki lahko zmanjšajo naložbene donose, vendar na račun vseh prej naštetih prednostih, kar stroške upraviči.

Zakaj bi vlagali in varčevali v vzajemnih skladih?

Ker večini vlagateljev primanjkuje časa, strokovnega znanja ali motivacije za aktivno upravljanje svojih naložb. Pri vzajemnih skladih to namesto vas uredi upravitelj sklada. To vključuje sestavo portfelja izbranega sklada, izbiro vrednostnih papirjev, ki sklad sestavljajo ter nakupi in prodaje vrednostnih papirjev, ki so potrebni za izboljšanje uspešnosti sklada. Ko vlagate v vzajemne sklade, lahko preprosto vložite svoja sredstva in nanje »pozabite«. Vse podrobnosti o upravljanju se prevzamejo v vašem imenu in za vas, tako vam ostane dragoceni čas, ki nam ga vse bolj primanjkuje.

Vzajemni skladi torej omogočajo visoko naložbeno razpršenost oziroma diverzifikacijo portfelja. Za razliko od skladov, s katerimi se trguje na borzi (ETF), so aktivno upravljani ter tako skušajo preseči splošni delniški trg. Vzajemni skladi predstavljajo hibrid med indeksnimi skladi in posameznimi svetovnimi delnicami. Tako boste vlagali v različne mednarodne vrednostne papirje, vendar vam le-teh ne bo treba izbirati vam, in vključeni boste v raznolik portfelj, kar vam znižuje tveganje.

 

 

O avtorju: Katja Bogataj Kopriva

Strokovna finančna svetovalka z dolgoletnimi izkušnjami v industriji vzajemnih skladov. V družbi Generali Investments (prej KD Skladi) je že od leta 2006. Njen vsakdanji izziv sta zadovoljstvo strank družbe ter uspešno plemenitenje njihovih portfeljev.