Japonska znova v recesiji

Potem, ko se je japonska ekonomija v drugem četrtletju letošnjega leta skrčila za 0,7 odstotka, se je negativni trend gospodarske rasti nadaljeval tudi v zadnjem četrtletju, s čimer je Japonska uradno zdrsnila v tehnično recesijo. Od začetka globalne finančne krize (2008) je to že peto obdobje krčenja gospodarske aktivnosti v državi, ki kljub ekstremnim ukrepom domače centralne banke nikakor ne najde trdnih tal pod nogami.

Gospodarska rast je negativno presenetila že v prvi polovici leta, uresničile pa so se tudi črnoglede napovedi analitikov, da se bo negativni trend nadaljeval tudi v tretjem četrtletju. Uradni podatki so še nekoliko slabši od pričakovanih, saj 0,8 odstotni padec močno presega napovedi analitikov, ki so predvidevali, da se bo japonska ekonomija v tem obdobju skrčila za 0,2 odstotka. Glavna razloga za padec BDP sta krčenje zalog in predvsem velik rez v investicijske izdatke primarno zasebnega sektorja, kjer se podjetja več kot očitno prilagajajo upadanju globalnega povpraševanja. Ko govorimo o upočasnjevanju globalnega povpraševanja, se ne moremo izogniti Kitajski in njenim trenutnim makroekonomskim težavam, ki se negativno odražajo tudi na njeni zunanji trgovini, predvsem na padcu uvoza, ki pada že 12 mesecev zapored. Zaradi obsega ekonomije ima upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v Kitajski globalne razsežnosti, vendar zaradi geografske lege najbolj negativno vpliva prav na azijske države z Japonsko na čelu, saj Kitajska za vse predstavlja glavno trgovinsko partnerico. Da se kitajska ekonomija upočasnjuje (nekateri bi rekli, da je v procesu transformacije), je jasno že nekaj časa, zato prilagajanje japonskega izvoznega sektorja novi resničnosti ne preseneča in je po svoje tudi neizbežno. Bistveno bolj skrb vzbujajoč je podatek, da preostali del japonske ekonomije kljub izdatni pomoči japonske centralne banke, ki v obsegu svojih ukrepov prekaša celo ameriški FED, nikakor ne najde trdnih tal pod nogami. Političnim veljakom in centralnim bankirjem po še eni seriji slabih makroekonomskih podatkov sedaj ne preostane nič drugega, kot da nadaljujejo z zastavljenim načrtom in japonsko ekonomijo zasipavajo z na novo stiskanimi bankovci. To bodo toplo sprejeli zlasti (kratkoročni) vlagatelji v japonske delniške naložbe, saj je gibanje japonskega kapitalskega trga v zadnjih letih primarno pogojeno s politiko centralne banke.
 


Vir: Bloomberg

Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz