Aktualno
Grška tragedija
Grški referendum je za nami. Rezultat referenduma pričakovano ne prinaša olajšanja in tudi, če bi Grki glasovali »za«, bi verjetno sledil odstop vlade, brezvladje ter nadaljevanje drsenja ekonomije v neznano. Z Grki se lahko strinjamo, da je nujno razrešiti vprašanje dolga, saj ga tudi v najbolj divjem scenariju niso sposobni odplačati. Potrebna je kombinacija velikega odpisa dolga, refinanciranja in izredno nizke obrestne mere (precej pod dolgoročnimi tržnimi) ter višja inflacija v prihodnosti, ki bo »pojedla« del dolga, kot ga je recimo »jedla« že v bivši Jugoslaviji.
Po drugi strani ta odpis ne rešuje ničesar, dokler Grčija ne uvede globokih strukturnih reform, saj v Grčiji javni sektor ustvari 40 odstotkov BDP, kar je rekord med državami EU, in zasebno gospodarstvo ni več sposobno financirati tako obsežnega javnega sektorja ter vse večje luknje v pokojninski blagajni. Zato se pogajanja ne premaknejo z mrtve točke, saj grški volilci ne želijo sprememb (izstopajo upokojenci, ki najbolj množično odhajajo na volišča, mladi pa odhajajo v države, kjer je več delovnih mest – zahodna Evropa, Amerika in druge), EU z Nemčijo na čelu pa ne dovoli odpisa dolga, dokler se ne sprejmejo strukturne reforme in dokler ne postane prihodnje poslovanje grške države vzdržno. Zveni znano?
Slovenska prednost je ravno v izvoznem gospodarstvu, zato blokada kakršnih koli resnejših sprememb s strani sindikatov in upokojencev (še) ni usodna, čeprav luknja v pokojninski blagajni vse bolj raste, pa tudi državni aparat varčuje evrocente namesto evrov. V luči tega so novice zadnjih nekaj tednov za Slovenijo pozitivne. Izvoz raste, letos naj bi po pričakovanjih zrasel za približno pet odstotkov. Tudi zadnje novice iz nemške avtomobilske industrije so zelo dobre, saj prodaja nemških avtomobilov v Nemčiji raste (letos BMW +3 % kot najpočasneje rastoči in Porsche +21 % kot najhitreje rastoči), prav tako prodaja nemških avtomobilov raste v ZDA (kjer bo kot kaže letos rekordno leto po prodaji avtomobilov, pa tudi gospodarske napovedi za 2. polletje so spodbudne) in tudi na Kitajskem, kjer vse močneje odžirajo trg lokalnim avtomobilskim znamkam. Vse našteto daje upanje na nadaljnjo rast ene najmočnejših vej slovenske industrije, industrija pa v zadnjih nekaj mesecih zopet tudi aktivneje zaposluje.
A brez reform zdravstvenega in pokojninskega sistema ter racionalizacije v javni upravi se bomo s to v tujini pogojeno rastjo le prebili do naslednje krize, ki bo neizogibno prišla, v naslednji krizi pa tvegamo, da končamo tam, kjer smo začeli ta članek – pri grški, oprostite slovenski tragediji. Prevečkrat namreč pozabljamo, zakaj gre Nemčiji danes tako dobro. Ker so na začetku novega tisočletja naredili boleče, a za boljšo prihodnost nujne reforme.
Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja
