Evropske delnice že sedmi teden navzgor

Prejšnji teden je bil že sedmi zaporedni, ko so delnice na evropskih trgih končale v zelenih številkah. To je najdaljši zmagovalni niz v zadnjih treh letih. Kaže na moč evropskega delniškega trga, krepitev zaupanja v evropsko gospodarstvo in krepitev prepričanja, da prihajajo boljša leta, kot so bila pretekla. Ne nazadnje, kaže na možnost poceni denarja in pričakovanj, da bo ta v bližnji prihodnosti še cenejši.

Prejšnji teden so donosi na evropskih obvezniških trgih dosegli nove rekorde, saj obrestne mere, ki so jih zahtevali vlagatelji za držanje državnih obveznic, še nikoli niso bile tako nizke. Tako so nizozemske 10-letne državne obveznice z donosom 1,6 odstotka prišle na nivo donosov, ki jih nismo videli v zadnjih 500 letih, francoske z 1,7-odstotnim donosom niso bile tako nizko že od časov sončnega kralja Ludvika XIV. pred 250 leti, španske pa vse od konca 18. stoletja. Nekoliko zaostaja Italija, kjer so bili donosi nazadnje tako nizki pred drugo svetovno vojno. Celo slovenske državne 10-letne obveznice še nikoli niso imele tako nizkega donosa, se pravi, še nikoli od osamosvojitve naprej se nismo tako poceni zadolževali kot danes. To je, kot pravi Deutsche bank, resnično »izlet v neznano«.

Na podlagi rekordno nizkih obvezniških donosov in poceni denarja delniški trgi nadaljujejo z rastjo in tako bo po pričakovanjih še nekaj časa. Vrednotenja bodo rastla, s tem pa se bo povečalo tveganje za negativno presenečenje in korekcijo, ki bo prej ali slej prišla, saj je to del normalnega borznega cikla. Pred tem se nam obeta še ena pocenitev denarja s strani Evropske centralne banke, in dokler bo na voljo veliko poceni denarja, ki išče naložbe z nekoliko večjo donosnostjo, se za rast evropskih delniških trgov ni bati. Dividendna donosnost evropskih delnic trenutno znaša nekaj več kot 3,5 odstotka in je na zgodovinskem povprečju, po drugi strani pa več kot še enkrat višja od donosov 10-letnih obveznic največjih evropskih držav, zaradi česar je neracionalno pričakovati močnejšo korekcijo delniških trgov.

Če v ta kontekst postavimo slovensko privatizacijsko zgodbo, hitro vidimo, da je čas za privatizacijo odličen, saj poceni denar in nizka donosnost podobnih naložb zagotavljata relativno visoke cene za prevzeme slovenskih podjetij. To je voda na mlin tako zadolženi javni blagajni kot tudi malim delničarjem največjih slovenskih privatizacijskih zgodb.

Aleš Lokar, KD Skladi