Aktualno
Ekonomlonec na finančnih trgih
Ekonomlonec je posoda za kuhanje pod zvišanim tlakom in pri temperaturah nad 100 °C z namenom, da pri kuhanju prihranimo tako na začimbah kot predvsem na energiji in času. S takšno prispodobo bi lahko opisal v zadnjem času aktivnosti centralnih bank po svetu. S številnimi stimulacijami gospodarstev si prizadevajo gospodarstva čim prej potegniti na zeleno vejo in s tem preprečiti oziroma omiliti dolgoročno životarjenje in »pacanje« svetovne ekonomije. Zavedajo se namreč, da ima lahko nova večja recesija mnogo širše družbenopolitične spremembe.
Kljub vsem željam in potezam se v svetu kažejo določene razpoke. Ena največjih je način odločanja volivcev. Ekonomska logika, argument, koncept vzrok in posledice so se umaknili in prevladala so čustva in odločanje iz upora, trenutne frustracije in alkimije. Prvi lakmusov papir je bil referendum v Grčiji, ki ga je pred veliko katastrofo za omenjeno državo rešila šele politika. Drugi, bistveno bolj intenzivni lakmusov papir pa je bil v preteklem mesecu referendum v Veliki Britaniji, kjer so se volivci odločili za izhod iz Evropske unije. še večji preizkus pa prihaja novembra, ko se bodo na volišča podali državljani v Ameriki in Avstriji.
Na finančne trge pa imajo politične odločitve vse večji vpliv. Brexit je finančne trge presenetil, saj se je pričakovalo, da bo Velika Britanija ostala v EU. Po koloarjih se je sicer govorilo, da bi znal biti rezultat tudi presenetljiv. Med drugim so se tudi vse nadzorne inštitucije pripravile na morebitni neljubi scenarij tako, da so zaposleni v pomembnih centralnih bankah in največjih bankah po objavi rezultatov morali biti na svojih delovnih mestih celo noč. Želeli so namreč preprečiti vpad likvidnosti in sunkovitih padcev tečajev.
Trg se je v prvih dneh sprva sicer odzval naravno in potisnil bolj tvegane naložbe nižje in manj tvegane višje. A na koncu je intervencija centralnih bank povzročila, da je z izjemo britanske valute in delnic, vezanih na britanski trg, brexit minil kot skoraj zanemarljiv dogodek za finančni trg. Praktično vsa sredstva so pridobila. še posebno pa državne obveznice, med katerimi bi izpostavil nemške obveznice. Njihova celotna krivulja je praktično že negativna in kar okoli 65 odstotkov dolga ima obrestno mero nižjo od -0,4 odstotka, ki je limit ECB za odkupovanje državnih papirjev.
Seveda pa vsaka taka razpoka doda k pritisku v ekonomloncu. Uporabniška izkušnja pa uči, da je ekonomlonec učinkovit samo do določene točke, ko je tlak znotraj pravega razpona. V tem duhu je treba zdaj spremljati tudi finančne trge in sprejemati naložbene odločitve. V primeru, da se bo tlak uravnavalo znotraj gabaritov, lahko pričakujemo okusen in poln obrok. Nasprotno pa lahko pričakujemo neljub dogodek. V ta namen je smiselno svoje premoženje nalagati kar se da dinamično in pragmatično ter biti pripravljen na oba prej omenjena scenarija.
Primož Cencelj, CFA, upravitelj
