Dajte nam čas!

Naslov spominja na znamenito prošnjo naše nekdanje predsednice vlade, ko je lansko leto v novinarskem pogovoru na eni najuglednejših ameriških televizij opisovala stanje slovenskih financ. To je tudi končno sporočilo oziroma želja nove grške vlade. V njej sta se združili dve stranki povsem nasprotnega političnega prostora. A očitno je na tem delu zemeljske poloble želja po vladanju večja kot politična afiliacija.

Zakaj toliko govorimo o politiki, ko gre za finančni komentar obvezniških trgov? Razlogov je seveda več, a najpomembnejši je, da cene obveznic držav dvomljivega slovesa ne določa samo politika centralne banke. V realnosti zahtevano ceno za izposojen denar določata vsaj dva dejavnika. Prvi je zmožnost odplačevanja. Manjša ko je zadolženost države, večja je vrednost poplačila dolga. Drugi pa je želja po odplačevanju. Lahko bi rekli tudi kakovost voditelja.

Iz omenjenega je povsem naravno, da smo bili v zadnjih nekaj mesecih priča novi napeti grški zgodbi, ki se je, tik preden bi petelin tretjič zapel, končala s kvazikompromisom, saj je evroskupina Grčiji odobrila nove štiri mesece za pripravo novih varčevalnih ukrepov. Dejstvo je, da je Grčija močno zadolžena država, ki bi brez umetnih pljuč v obliki altruističnih poceni posojil trojke ne bi imela več življenjskega standarda razvitih držav. Življenjski standard Grkov bi krepko padel in se približal sosednjim državam Makedoniji, Albaniji in Turčiji.

V zameno za ohranitev standarda in stabilnosti v regiji se je grška politika obvezala, da bo z reformami stabilizirala svojo ekonomijo. Prvi rezultati težke operacije se kažejo tudi v realnih številkah, saj je opaziti trend padajoče brezposelnosti ter oživljanja gospodarske dinamike. Je pa res, da dolgoročna recesija terja svoj davek, in Grki so izvolili vlado, ki je pod vprašanje postavila drug dejavnik, in sicer zmožnost po odplačevanju.

A so evropski politiki novi grški vladi hitro pristrigli peruti. Obljube pred volitvami so se hitro pozabile in Siriza je postala čez noč samo nova verzija starih grških socialnih demokratov pod oznako Pasok. Tako so preprečili tudi nenadzorovan bankrot države, ki bi verjetno vodil v politično krizo in zmago še ekstremnejše stranke na skrajni desnici.

Slovenci smo imeli možnost videti omenjeni scenarij že večkrat v zadnjih letih, a grški voditelj Cipras ima še vedno možnost, da za Grčijo izbere drugačno pot. Grčija mora predložiti nov dolgoročni načrt reform čez štiri mesece ali pa se odločiti za »nadzorovan« izhod iz evropskih integracij. V primeru, da bodo izbrali prvo možnost, se bo tudi njim prižgala luč na koncu tunela ter se bodo pridružili drugim evropskim državam, ki že zdaj uživajo v zgodovinsko najnižjih obrestih za svoj dolg.

Primož Cencelj, CFA, samostojni upravitelj