Čas dividend in »prenovljene« NLB

Več kot dvesto milijonov evrov svežega denarja prihaja v teh dneh na Ljubljansko borzo. Sezona izplačevanja dividend je namreč na vrhuncu, saj sta minuli konec tedna med svoje delničarje letni zaslužek razdelili obe zavarovalnici, Sava in Triglav. Vendar pa obe skupaj ne bosta niti približno izplačali toliko sredstev, kot jih bo čez nekaj dni Nova Ljubljanska banka. Po lanski uspešni prvi prodaji delnic (IPO) bo NLB med staro lastnico državo in nove delničarje razdelila več kot 140 milijonov evrov oziroma dve tretjini lansko leto ustvarjenega dobička na ravni skupine.

 

Upoštevajoč tržno vrednost delnice, bo dividendna donosnost kar enajstodstotna, kar NLB uvršča med najradodarnejše delniške družbe na Ljubljanski borzi. Višjo dividendno donosnost ima trenutno le delnica Cinkarne Celje, ki pa lanskega dobička in posledično visoke dividende v letošnjem letu žal ne bo ponovila. Nasprotno, letošnje poslovanje bo precej slabše, kar so več kot potrdili tudi objavljeni rezultati prvega četrtletja.

Vrnimo se k naši največji banki, NLB. Prejšnji teden je izvedla 33. skupščino delničarjev, ki je bila hkrati tudi prva, odkar je banka javna delniška družba. To pomeni, da njene delnice kotirajo na borzi, na letni zbor lastnikov pa lahko pridejo tudi mali vlagatelji, ki so delnice tam kupili. A kljub veliki razpršenosti delničarjev, se vlagatelji prejšnji teden niso prav drenjali v Cankarjevem domu, kjer je skupščina potekala brez omembe vrednih zapletov.

Morda jih bo nekoliko več prihodnje leto, saj bo v kratkem naprodaj še preostalih deset odstotkov banke. Potem bomo vsaj za nekaj časa dobili trdnejšo lastniško strukturo naše največje banke, saj je bila privatizacija 75-odstotnega deleža NLB zahteva evropske komisije zaradi prejete državne pomoči ob reševanju bančne luknje.

Osvežena lastniška struktura pa ne bo edina posledica za NLB. Precej pomembnejša kot novi, dodatni delničarji, bo za banko odprava določenih regulatornih ovir, ki jih je predpisala evropska komisija. NLB bo v poslovnem smislu tako lahko zadihala s polnimi pljuči, močneje bo lahko spet poslovala v domačem, predvsem pa v mednarodnem okolju, kjer določenih poslov do zdaj ni smela opravljati.

Zaradi vračanja v mednarodno bančno areno in zaradi odseva nove lastniške strukture so na skupščini minuli teden v banki tudi popolnili svoj nadzorni svet. Z novim kadrom bi morali biti zadovoljni. V njem namreč končno ni politično izbranih in nekompetentnih kvazistrokovnjakov, ki smo jih na veliko žalost že navajeni trpeti v skoraj vseh drugih večjih borznih družbah. Glede na imena in življenjepise prihajajo v NLB prihajajo strokovnjaki iz tujine, ki v nasprotju z že videnimi scenariji iz bližnje preteklosti ne bi smeli imeti težav pri pridobivanju licence Evropske centralne banke.

                Vir: Bloomberg in lastni izračun

 

Objavljeno v časniku Delo, 17. junij 2019.

O avtorju: Grega Meden

Grega Meden ima 25 let delovnih izkušenj na finančnem področju. Svojo poslovno pot je začel leta 1999 v borznoposredniški hiši BPH in PM&A kot borzni posrednik in upravitelj ter jo nadaljeval kot vodja trgovanja v KD BPD. Od leta 2008 je zaposlen kot samostojni upravitelj v družbi Generali Investments (prej KD Skladi), kjer kot specialist za regijo skrbi predvsem za naložbe sklada Generali Jugovzhodna Evropa. V tujini je bil član upravnega odbora v makedonski družbi KD Fondovi A. D. Skopje (do maja 2024 Generali Investments AD Skopje, odslej kot NLB Fondovi AD Skopje) in investicijske družbe ZIF BLB Banja Luka.