Aktualno
Carine, državni dolg in vse vmes
|Delniški trgi, predvsem tehnološke delnice, so v zadnjem mesecu uprizorile epsko vrnitev. Donosi se gibljejo med 15 in 20 odstotkov. Nekaj podobnega smo videli le še v odboju po močnem padcu zaradi panike v začetku pandemije, pred tem pa so bili odboji podobne magnitude izredno redki. Ti premiki kažejo, da je negotovost na kapitalskih trgih in v realnem gospodarstvu res velikanska.
Odboj v zadnjem mesecu je bil predvsem posledica odloga uvedbe carin za 90 dni. Minilo je že približno 30 dni in za zdaj razen dogovora z Veliko Britanijo in dogovora o načinu, kako se bodo pogovarjali s Kitajsko, velikega napredka ni. Vlagatelji verjamejo, da v ozadju tečejo pogajanja in da dogovor bo dosežen. A bolj se bo približeval konec 90-dnevnega roka, bolj bo naraščal pritisk na pogajalce, obenem pa tudi negotovost pri vlagateljih. To pove, da velikih tržnih nihanj še ni konec. Nasprotno, verjetno se bodo nadaljevala do konca leta in naprej. V ospredje prihaja namreč nov vzrok negotovosti. Velikanski ameriški javnofinančni primanjkljaj. V ameriškem kongresu je bil pretekli teden zavrnjen Trumpov predlog, da bi davčne olajšave, ki so bile sprejete v njegovem prvem mandatu in se jim letos izteče veljavnost, postale stalne. V blažji obliki to pomeni dodatnih 300, v ostrejši, kot bi si želeli Trump in večina republikancev, pa več kot 500 milijard dolarjev dodatnega letnega primanjkljaja. Da bi razumeli razsežnosti teh številk, se spomnimo, da je to znesek, ki ga želijo Nemci vložiti v infrastrukturo v naslednjih 10 letih. Že pred tem je ameriški primanjkljaj med 1.500 in 2.000 milijard. Trump povečuje tudi izdatke za vojsko za 200 milijard na 1.000 milijard. Prihranki, ki jih je prinesel Muskov DOGE se ob teh številkah zdijo kot slaba šala. Trumpova administracija sicer načrtuje, da bo primanjkljaj delno financirala iz carin, a matematika tu ne pije vode. Vse te številke so tako visoke, da se povprečnemu vlagatelju zvrti v glavi, saj so nepredstavljive.
Zato zadnje tedne vlagatelji v ameriški dolg oziroma obveznice ter tudi dolar postajajo nervozni. Ameriška 10-letna obveznica počasi drsi in trenutno ponuja 4,5% donos, kar je lahko privlačno ameriškemu vlagatelju. Tuji imajo problem, saj drsi tudi vrednost dolarja in rastoči primanjkljaj nakazuje da se bo drsenje nadaljevalo. Rast cen zlata v zadnjem času lahko torej pojasnimo tudi ali predvsem z naraščanjem nezaupanja v ameriški dolar in ameriške obveznice in predvsem v politiko ameriške administracije. Vlagatelji želijo imeti realne naložbe, zato se denar seli v zlato, nepremičnine, delnice itd. Za vsak slučaj. Politika ameriške administracije je postala preveč nepredvidljiva in v takem okolju je težko načrtovati investicije in posel. A če smo se kaj naučili iz preteklosti je to, da za dežjem vedno posije sonce. Tudi ta nihanja se bodo nekoč umirila. Ker je v tem nepredvidljivem okolju težko biti pameten je potrebno imeti razpršeno premoženje. Tu Slovenci s trmastim vztrajanjem v depozitih pademo na izpitu. Imamo pa še drugo zgodovinsko lekcijo. Slednja nam pravi, da podjetja, ki imajo »pravo zgodbo«, ki imajo izdelke ali storitve, ki jih kot potrošniki želimo ter imajo pravi odgovor na globalne trende večinoma uspešno previharijo turbolentna obdobja. Število Indijcev, ki se bodo prebili v srednji sloj bo z leti rastlo. Tehnološko in informacijsko bomo vse bolj podprta družba. Zelo verjetno bo povprečni avto samovozeč prej kot v 10 letih. Precej zdravniških postopkov bo avtomatiziranih ali robotiziranih in podprtih z umetno inteligenco. Vse to so trendi, ki jih nihanja v politiki ne morejo zavreti. Zato vlagatelj, ki ima pred sabo dolgoročne cilje in je sposoben videti skozi zid nepomembnih vsakdanjih novic, lahko uspešno previhari ta viharna obdobja in je na koncu povečini nagrajen z nadpovprečnim donosom. To je nauk preteklih donosov in dobra popotnica za prihodnje.
