Ameriški zavezniki v precepu zaradi Irana

Pred začetkom veljave novega vala ekonomskih sankcij proti Iranu, ki jih je razglasila Trumpova administracija in ki bodo stopile v veljavo 4. novembra letos, Južna Koreja in Japonska pospešeno kopičita zaloge iranske nafte. Azijski državi sta se zaradi novih sankcij znašli v precepu, saj na eni strani nočeta ogroziti dolgoletnega partnerstva z dobaviteljem energentov Iranom in na drugi strani vojaškega in političnega zavezništva z ZDA. Septembrska pošiljka iranske nafte na Japonsko bi tako lahko bila zadnja za nekaj časa. Še vedno ni znano, kako se bosta na napovedane sankcije odzvali Indija in Kitajska.

Japonska, tretja največja odjemalka iranske surove nafte, je letos iz te bližnjevzhodne dežele v povprečju dnevno uvozila 140.000 sodčkov surove nafte, kar 32 odstotkov več kot leta 2015. Septembrska pošiljka bi lahko bila zadnja do ukinitve sankcij, razen v primeru, da bi si Japonska pri ZDA izposlovala »izredno dovoljenje« za nadaljevanje poslovanja (kar se je v resda redkih primerih v preteklem obdobju sankcij že pripetilo).

Če sta Južna Koreja in Japonska prepuščeni na milost ZDA, pa tega ne moremo trditi za največji azijski državi, Indijo in Kitajsko. Ti dve azijski velesili sta v preteklih treh mesecih nakupili skupaj za 1,4 milijona sodčkov surove nafte dnevno in sta tako za Iran z naskokom največji odjemalki. Poleg tega predstavlja 1,4 milijona sodčkov surove nafte dovolj veliko dnevno količino, ki bi si jo morali v primeru upoštevanja sankcij zoper Iran, Indija in Kitajska zagotoviti pri alternativnih dobaviteljih, kar bi lahko kratkotrajno zamajalo krhko ravnovesje na globalnem naftnem trgu.

V tej luči ne preseneča zadnji medijski poziv Donalda Trumpa, naj naftni kartel OPEC poveča dnevno kvoto črpanja, s čimer bi ublažil potencialni izpad iranske nafte v agregatni ponudbi in s tem tudi večji in nenaden dvig cen na globalnih energetskih trgih.

Objavljeno v časniku Dnevnik, 11. julij 2018

Sašo Šmigić

O avtorju: Sašo Šmigić

Sašo Šmigić je diplomiral na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Od leta 2006 je bil zaposlen kot upravitelj na borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa kot upravitelj v družbi za upravljanje Generali Investments (prej KD Skladi), kjer je leta 2013 postal pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz. Upravlja sektorski sklad Generali Surovine in energija ter v razvijajoče trge usmerjene sklade Generali Novi trgi, Generali Indija - Kitajska in Generali Latinska Amerika. Septembra 2023 je nastopil 4-letni mandat člana uprave družbe Generali Investments d.o.o.