Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Pretekli teden je zaznamovala pomembna deeskalacija konflikta na Bližnjem vzhodu. V torek je ameriški predsednik Trump napovedal dvotedensko premirje z Iranom, kar je sprožilo val olajšanja na globalnih finančnih trgih. Iran je privolil v varen prehod ladij skozi Hormuško ožino, ZDA pa so se zavezale k prekinitvi napadov na Iran. Kljub temu je premirje ostalo krhko, saj so se nadaljevali izraelski napadi v Libanonu, hkrati pa je bil pomorski promet skozi ožino še vedno občutno nižji kot pred izbruhom konflikta.
PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET
Drugi zaporedni teden v zelenem
S&P 500 je teden zaključil dobre 3,5 % višje in zabeležil drugi zaporedni teden rasti. Evropske delnice so se prav tako močno odzvale na novice o začasni prekinitvi sovražnosti. Indeks STOXX Europe 600 je zrasel za 3,2 %, pri čemer je v četrtek zabeležil največji enodnevni skok v več kot štirih letih. Posebej je izstopal južnokorejski KOSPI z rastjo dobrih 8 %, japonski TOPIX pa je pridobil 2,6 %.
Ameriške državne obveznice so se ob novicah o premirju in umirjanju skrbi glede cen nafte okrepile (zahtevane donosnosti so upadle), čeprav so njihovo rast nekoliko omejili podatki o povišani inflaciji. Posledično so ob zaključku tedna zahtevane donosnosti na ameriške obveznice ostale relativno nespremenjene. Kljub padcu na dan objave premirja se je donosnost 10-letne nemške državne obveznice do konca tedna zvišala na 3,06 %, deloma ker investitorji še naprej računajo na vsaj dve zvišanji ključnih obrestnih mer s strani evropske centralne banke.
Gibanje cen nafte in zlata
Po objavi prekinitve ognja so cene nafte strmo padle, saj so se vlagatelji odzvali na pričakovano ponovno odprtje Hormuške ožine. Vendar pa so se cene kasneje v tednu ponovno zvišale, saj je pretok nafte skozi ožino ostal omejen, poročila o zmanjšani proizvodni zmogljivosti Savdske Arabije pa so dodala k zaskrbljenosti glede dobave. Nafta WTI je teden zaključila pri dobrih 96 dolarjev za sod, Brent pa pri 95 dolarjev za sod. Zlato je v tem tednu pridobilo na vrednosti in teden zaključilo pri 4.749,75 dolarja za unčo, kot posledica oslabitve dolarja in znižanja donosnosti obveznic.
Vztrajna inflacija
Ta teden smo prvič po začetku konflikta dobili uradne inflacijske podatke za ZDA. V mesecu marcu je inflacija na letni ravni dosegla 3,3 %, mesečna rast cen pa je bila 0,9 %. Glavni krivec je bil energetski sektor, katerega cene so se povišale za 10,9 %. Vseeno je bila statistika v okvirih pričakovanj. Jedrna inflacija, ki iz izračuna izključuje energijo in hrano, je ostala umirjena ter celo pod pričakovanji analitikov. To kaže, da se energetski šok za zdaj še ni bistveno prelil v cene drugih dobrin in storitev. Inflacijska pričakovanja bi se ob ponovnem odprtju Hormuške ožine lahko hitro umirila, kar nakazuje, da gre predvsem za začasen surovinski šok in ne za širšo, strukturno inflacijo.
Napredek umetne inteligence straši ponudnike programskih rešitev
Ob umiritvi skrbi glede konflikta na Bližnjem vzhodu se je del pozornosti vlagateljev spet preusmeril na umetno inteligenco. V preteklem tednu je Meta Platforms (Facebook) predstavila svoj nov model umetne inteligence. Ponudnik Anthropic pa je razkril sposobnosti svojega modela na področju kibernetske varnosti. Razvoj orodij umetne inteligence, ki svoje delo opravljajo nad pričakovanji je ponovno pod vprašaj postavil koristnost in uporabnost številni gospodarskih družb, ki razvijajo programsko opremo. Po mnenju nekaterih bi namreč lahko z orodij umetne inteligence številne gospodarske družbe programsko opremo razvila in uporabljala sama, brez potrebe po plačevanju za te rešitve specializiranim ponudnikom. Posledično so v preteklem tednu močno upadle cene delnic družb, ki razvijajo programsko opremo (-7 %). Močno pa so porasle cene delnic gospodarskih družb, ki proizvajajo polprevodnike ter ostalo opremo in storitve povezane z razvojem in uporabo umetne inteligence.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Leto 2025 je dodatno pokazalo, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. V fokus vlagateljev se ponovno vračajo delnice s trgov v razvoju. Z investicijskega pogleda je razpršenost edino “zastonj kosilo”, ki smo ga vlagatelji deležni.
Leto 2026 bo zaznamovano z izrazito dinamiko in številnimi priložnostmi, hkrati pa bo od vlagateljev zahtevalo premišljeno iskanje ravnotežja med tveganji in donosi. Zato delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor, saj rast dobičkov ostaja najvišja v ZDA, medtem ko se postopoma prebuja tudi EU in trgi v razvoju.
Sklad Generali Tehnologija ostaja del osnovne košarice, saj ameriški kapitalski trg še vedno predstavlja osrednje gonilo inovacij. Naraščajoča uporaba umetne inteligence (UI) odpira nove priložnosti tudi izven tehnološkega sektorja, predvsem v zdravstvu, obrambi in energetiki. Ob visokih vrednotenjih in izraziti koncentraciji borznih indeksov bo učinkovita diverzifikacija ključnega pomena za obvladovanje portfeljskih tveganj. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete sklada Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način za zmanjšanje tveganja delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v lanskem letu v nemilosti vlagateljev zaradi napovedi omejevanja cen zdravil s strani Trumpove administracije ter neizpolnjenih pričakovanj glede zdravil za debelost. Posledično so delnice tega sektorja še vedno ugodno vrednotene z vidika zgodovinske perspektive. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja od 10 % do 15 % celotnega portfelja.
V Evropi vidimo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, saj »stara celina« v novo leto vstopa v občutno ugodnejšem položaju. Inflacijska pričakovanja so stabilna in nakazujejo ohranjanje obrestnih mer na trenutnih ravneh. Ugodna monetarna politika, okrepljena državna podpora in izboljšani obeti glede dobičkonosnosti ustvarjajo spodbudno okolje, pri čemer bodo glavni nosilci rasti nemške fiskalne spodbude ter vlaganja v obrambo in infrastrukturo. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar v deležu od 5 % do največ 10 % celotnega premoženja, vloženega v posamezen, geografsko ožje usmerjen sklad. Za evropske delnice so primerne kombinacije skladov Generali Rastko Evropa ali regionalno usmerjeni sklad Generali Jugovzhodna Evropa. Vrednotenja so se v primerjavi s preteklimi leti znatno povišala, a kljub temu ostajamo pozitivni. Napovedi podjetij so optimistične in kažejo na zmerno rast dobičkov v letu 2026. Uvedba INR (individualni naložbeni računi) računov bo prav tako razširila nabor vlagateljev na domačem trgu, kar lahko dodatno pozitivno vpliva na izbrane sklade.
Pozornost vlagateljev se ponovno usmerja tudi na indijske delnice in delnice trgov v razvoju, ki ponujajo kombinacijo rasti in relativno nizkih vrednotenj. Ugodna gospodarska in demografska slika kaže, da je indijski kapitalski trg po letu konsolidacije pripravljen na novo rast. Kaže se tudi hitra rast srednjega sloja. Vlagatelji se morajo zavedati, da trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja, vendar vrednotenja ostajajo ugodna, a smer bosta diktirala geopolitika in trgovinski odnosi. Latinska Amerika se zdi trdno v objemu ZDA, kar trgi vidijo kot pozitivno. Iz zapisanega delnice iz trgov v razvoju ostajajo dolgoročno privlačna špekulativna naložba skozi sklad Generali Novi trgi, ki lahko predstavlja dobro dodatno razpršenost v portfelju, vendar ne več kot 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad.
Obvezniški trgi so še naprej izrazito dovzetni za spremembe v makroekonomskih obetih in sporočilih centralnih bank. Čeprav kaže, da so obrestne mere dosegle najvišjo raven, ostaja časovnica in dinamika njihovega zniževanja negotova ter pogojena s prihodnjimi inflacijskimi in gospodarskimi podatki. Zaradi dinamike na trgih (geopolitična tveganja) in politike centralnih bank ostajajo dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja. V nestanovitnem okolju lahko obveznice potrjujejo svojo vlogo učinkovitega zaščitnega instrumenta ob padcih delniških trgov in ostajajo nepogrešljiv del uravnoteženih portfeljev. Znižanje obrestnih mer s strani centralnih bank tradicionalno predstavlja podporni dejavnik za obvezniške naložbe.
PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET
