Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Pretekli teden je globalne finančne trge zaznamovalo stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu in neposredni napadi na ključno energetsko infrastrukturo v regiji. Razpoloženje vlagateljev se je dodatno poslabšalo po izjavah ameriškega predsednika Trumpa, ki je zavrnil možnost premirja z Iranom, kar je povzročilo nov skok cen nafte in padec delniških tečajev pred koncem tedna.
PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET
Trgi večinoma obarvani rdeče
Glavni delniški indeksi so zdrsnili pod svoje 200-dnevno drseče povprečje, kar pogosto nakazuje na spremembo razpoloženja vlagateljev v bolj previdno smer. Ameriški indeks S&P 500 je teden zaključil z 2,89-odstotnim padcem, medtem ko so bile izgube v Evropi še izrazitejše. Indeks STOXX 600 je upadel za 4,2 %, britanski FTSE 100 pa za 3,9 %, k čemur so prispevale naraščajoče cene zemeljskega plina in agresivna drža Evropske centralne banke. Nasprotno so južnokorejske delnice zabeležile 4 % rast, podprto z napovedanimi reformami borznega trga in močno izpostavljenostjo sektorju umetne inteligence.
Na obvezniških trgih so se donosnosti ameriških državnih obveznic še zvišale, predvsem na krajšem koncu krivulje, kar odraža skrbi glede inflacijskih posledic višjih cen nafte. Donosnost 10-letne ameriške obveznice je teden zaključila pri 4,38 %, medtem ko je donosnost 10-letne nemške obveznice dosegla 3,043 %, kar je najvišja raven v zadnjih 15 letih. V luči višjih cen energentov posledično finančni trgi vse izraziteje vračunavajo možnost več zaporednih zvišanj obrestnih mer v evroobmočju v letošnjem letu.
Cene nafte so pretekli teden nadaljevale rast, saj je promet skozi Hormuško ožino ostal izjemno omejen, napadi na energetsko infrastrukturo v Zalivu pa so se okrepili. Izrael je v sredo napadel iransko plinsko polje South Pars, Iran pa se je naslednji dan odzval z napadom na največjo plinsko črpališče na svetu v Katarju. Ameriška nafta (WTI) je teden zaključila pri 98 dolarjev za sod, evropska nafta (Brent) pa pri 112 dolarjev za sod.
Zlato je močno padlo, saj so naraščajoča tveganja za višjo inflacijo zmanjšala pričakovanja trgov glede znižanja obrestnih mer. Po več kot 10-odstotnem padcu v preteklem tednu je cena zlata znašala približno 4.492 dolarjev za unčo, kar predstavlja njegov najslabši teden po februarju leta 1983.
Ključne centralne banke držijo obrestne mere, a s poudarkom na previdnosti
Glavne svetovne centralne banke so pretekli teden ohranile obrestne mere nespremenjene, vendar so poslale jasna sporočila o previdnosti. Ameriški Fed je obrestne mere ohranil v razponu 3,50–3,75 %, pri čemer je predsednik Jerome Powell izpostavil nezadosten napredek pri zniževanju inflacije ter negotovost glede vpliva višjih cen energentov. ECB je znatno zvišala napovedi inflacije zaradi višjih cen energije, nekateri uradniki pa že omenjajo možnost zvišanja obrestnih mer v aprilu. Britanska centralna banka (BoE) je opustila svojo naravnanost k sproščanju denarne politike in opozorila na morebitno zaostrovanje, če bo energetski šok vztrajal.
Centralnim banka gredo na roko dokaj stabilni makroekonomski pogoji, ki so ugodnejši kot v primerjavi s preteklimi obdobji energetskih šokov. Centralne banke se danes soočajo z manj zahtevnim ravnotežjem med inflacijo in gospodarsko rastjo kot v preteklosti. Kajti trg dela je bolj umirjen, inflacija pa je bližje ciljni ravni in se je pred konfliktom že umirjala. Vprašanje ostaja le na strani časovnega obdobja konflikta in vzporednih potencialnih eskalacij.
V senci nafte: gnojila, sateliti in umetna inteligenca
Poleg nafte je Hormuška ožina ključna prometna žila tudi za kmetijski sektor, saj skozi njo potuje približno tretjina svetovne trgovine z gnojili, vključno z žveplom in amonijakom. Ker se v marcu in aprilu na severni polobli začenja sezona setve, motnje v dobavi gnojil predstavljajo tveganje tudi za kmetijsko proizvodnjo.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Leto 2025 je dodatno pokazalo, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. V fokus vlagateljev se ponovno vračajo delnice s trgov v razvoju. Z investicijskega pogleda je razpršenost edino “zastonj kosilo”, ki smo ga vlagatelji deležni.
Leto 2026 bo zaznamovano z izrazito dinamiko in številnimi priložnostmi, hkrati pa bo od vlagateljev zahtevalo premišljeno iskanje ravnotežja med tveganji in donosi. Zato delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor, saj rast dobičkov ostaja najvišja v ZDA, medtem ko se postopoma prebuja tudi EU in trgi v razvoju.
Sklad Generali Tehnologija ostaja del osnovne košarice, saj ameriški kapitalski trg še vedno predstavlja osrednje gonilo inovacij. Naraščajoča uporaba umetne inteligence (UI) odpira nove priložnosti tudi izven tehnološkega sektorja, predvsem v zdravstvu, obrambi in energetiki. Ob visokih vrednotenjih in izraziti koncentraciji borznih indeksov bo učinkovita diverzifikacija ključnega pomena za obvladovanje portfeljskih tveganj. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete sklada Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način za zmanjšanje tveganja delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v lanskem letu v nemilosti vlagateljev zaradi napovedi omejevanja cen zdravil s strani Trumpove administracije ter neizpolnjenih pričakovanj glede zdravil za debelost. Posledično so delnice tega sektorja še vedno ugodno vrednotene z vidika zgodovinske perspektive. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja od 10 % do 15 % celotnega portfelja.
V Evropi vidimo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, saj »stara celina« v novo leto vstopa v občutno ugodnejšem položaju. Inflacijska pričakovanja so stabilna in nakazujejo ohranjanje obrestnih mer na trenutnih ravneh. Ugodna monetarna politika, okrepljena državna podpora in izboljšani obeti glede dobičkonosnosti ustvarjajo spodbudno okolje, pri čemer bodo glavni nosilci rasti nemške fiskalne spodbude ter vlaganja v obrambo in infrastrukturo. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar v deležu od 5 % do največ 10 % celotnega premoženja, vloženega v posamezen, geografsko ožje usmerjen sklad. Za evropske delnice so primerne kombinacije skladov Generali Rastko Evropa ali regionalno usmerjeni sklad Generali Jugovzhodna Evropa. Vrednotenja so se v primerjavi s preteklimi leti znatno povišala, a kljub temu ostajamo pozitivni. Napovedi podjetij so optimistične in kažejo na zmerno rast dobičkov v letu 2026. Uvedba INR (individualni naložbeni računi) računov bo prav tako razširila nabor vlagateljev na domačem trgu, kar lahko dodatno pozitivno vpliva na izbrane sklade.
Pozornost vlagateljev se ponovno usmerja tudi na indijske delnice in delnice trgov v razvoju, ki ponujajo kombinacijo rasti in relativno nizkih vrednotenj. Ugodna gospodarska in demografska slika kaže, da je indijski kapitalski trg po letu konsolidacije pripravljen na novo rast. Kaže se tudi hitra rast srednjega sloja. Vlagatelji se morajo zavedati, da trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja, vendar vrednotenja ostajajo ugodna, a smer bosta diktirala geopolitika in trgovinski odnosi. Latinska Amerika se zdi trdno v objemu ZDA, kar trgi vidijo kot pozitivno. Iz zapisanega delnice iz trgov v razvoju ostajajo dolgoročno privlačna špekulativna naložba skozi sklad Generali Novi trgi, ki lahko predstavlja dobro dodatno razpršenost v portfelju, vendar ne več kot 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad.
Obvezniški trgi so še naprej izrazito dovzetni za spremembe v makroekonomskih obetih in sporočilih centralnih bank. Čeprav kaže, da so obrestne mere dosegle najvišjo raven, ostaja časovnica in dinamika njihovega zniževanja negotova ter pogojena s prihodnjimi inflacijskimi in gospodarskimi podatki. Zaradi dinamike na trgih (geopolitična tveganja) in politike centralnih bank ostajajo dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja. V nestanovitnem okolju lahko obveznice potrjujejo svojo vlogo učinkovitega zaščitnega instrumenta ob padcih delniških trgov in ostajajo nepogrešljiv del uravnoteženih portfeljev. Znižanje obrestnih mer s strani centralnih bank tradicionalno predstavlja podporni dejavnik za obvezniške naložbe.
PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET
