Trgi so se spet ustrašili – in si nato hitro premislili

Prejšnji teden je bil lep primer, kako kapitalski trgi delujejo v praksi: najprej močan padec, nato skoraj enako močan odboj. Ne zaradi novih podatkov o inflaciji, ne zaradi rezultatov podjetij, ampak zaradi političnih signalov, ki so v nekaj urah spremenili razpoloženje vlagateljev. Začetek tedna je minil v znamenju previdnosti. Indeksi v ZDA in Evropi so zdrsnili, nihajnost je narasla, kapital pa se je začel seliti v klasična varna zavetja. Razlog ni bil v številkah, ampak v napovedih in namigih o morebitnih novih trgovinskih zaostritvah med ZDA in Evropo. Trg je to razumel zelo preprosto: če se trgovina zapleta, bo to prej ali slej vplivalo na podjetja, dobičke in gospodarsko rast.

 

Tipičen prvi odziv je bil umik iz cikličnih delnic in povečano zanimanje za zlato in državne obveznice. To je znan vzorec. Ko vlagatelji ne vedo, kako resne so politične grožnje, se najprej umaknejo, šele nato razmišljajo.

Sredi tedna pa je sledil preobrat. Izkazalo se je, da je bil del strahu pretiran, da so bile nekatere napovedi bolj politična retorika kot realna napoved ukrepov. Indeksi so hitro obrnili smer, S&P 500 je doživel enega močnejših dnevnih skokov v zadnjem obdobju, podobno so reagirali tudi evropski trgi. V nekaj urah se je razpoloženje spremenilo iz previdnosti v optimizem.

Takšne epizode niso nič novega, so pa zelo poučne. Kažejo, da so trgi v tem trenutku izjemno občutljivi na politične signale. Ne zato, ker bi ti nujno takoj vplivali na poslovanje podjetij, ampak zato, ker povečujejo negotovost. In negotovost je za trg vedno problem. Vlagatelji namreč veliko lažje živijo s slabimi novicami kot z nejasnimi. Če je jasno, da bo rast nižja, se to vključi v cene. Če pa ni jasno, kaj se bo sploh zgodilo, je prvi odziv vedno umik.

Zanimivo je, da so se v ozadju teh premikov makroekonomske razmere komaj kaj spremenile. Podatki o inflaciji, zaposlenosti in gospodarski aktivnosti ostajajo relativno stabilni. Podjetja poročajo o solidnih rezultatih, pričakovanja glede obrestnih mer centralnih bank pa se v zadnjih tednih niso bistveno spremenila. Pa vendar so indeksi v nekaj dneh naredili opazne premike.

To pove veliko o trenutni fazi trga. Po daljšem obdobju rasti so vrednotenja delnic višja, kar pomeni, da je toleranca do negotovosti manjša. Ko so cene visoke, vlagatelji hitreje reagirajo na potencialna tveganja, tudi če ta še niso povsem realna.

Evropski trgi so se na dogajanje odzvali zelo podobno kot ameriški. To je še en dokaz, kako močno so kapitalski tokovi povezani. Dogajanje v ZDA se praktično takoj prelije v Evropo, ne glede na to, ali ima neposredno povezavo z evropskim gospodarstvom ali ne. Podobno dinamiko je bilo mogoče opaziti tudi na manjših trgih, vključno z Ljubljansko borzo. Čeprav domača podjetja nimajo neposredne povezave s trgovinskimi napetostmi med velikimi silami, se razpoloženje vlagateljev prenaša tudi sem. Ko se poveča previdnost na globalnih trgih, se poveča tudi doma.

Takšni tedni so dober opomnik, da trgi niso zgolj odraz ekonomskih kazalnikov, ampak predvsem pričakovanj. In pričakovanja se lahko spremenijo zelo hitro. Včasih hitreje, kot se spremenijo dejanske razmere v gospodarstvu.

Za dolgoročnega vlagatelja to ni nujno slaba novica. Ravno ob takšnih epizodah se pokaže, kako pomembno je imeti jasno strategijo in se ne odzivati na vsakodnevne premike. Če bi nekdo na začetku tedna prodal delnice zaradi strahu pred političnimi ukrepi, bi do konca tedna že zamudil pomemben del okrevanja. Hkrati pa takšna nihanja kažejo, da obdobje zelo mirnih trgov verjetno še ni pred nami. Geopolitična vprašanja, trgovinske politike in politične odločitve bodo tudi v prihodnje pomemben dejavnik na kapitalskih trgih. Ne zato, ker bi vsak ukrep neposredno vplival na poslovanje podjetij, ampak zato, ker vpliva na občutek varnosti med vlagatelji.

Trgi torej trenutno ne reagirajo toliko na to, kaj se je zgodilo, ampak na to, kaj bi se lahko zgodilo. In dokler bo ta razkorak med realnostjo in pričakovanji prisoten, bodo tudi takšni hitri obrati pogosti.

Pretekli teden je to lepo pokazal: strah je bil hiter, olajšanje še hitrejše. Fundamentov pa v ozadju nihče ni zares premikal.

 

 

 

 

Portret Sašo Šmigić

O avtorju: Sašo Šmigić

Sašo Šmigić je diplomiral na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Od leta 2006 je bil zaposlen kot upravitelj na borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa kot upravitelj v družbi za upravljanje Generali Investments (prej KD Skladi), kjer je leta 2013 postal pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz. Upravlja sektorski sklad Generali Surovine in energija ter v razvijajoče trge usmerjene sklade Generali Novi trgi, Generali Indija - Kitajska in Generali Latinska Amerika. Septembra 2023 je nastopil 4-letni mandat člana uprave družbe Generali Investments d.o.o.