Sproščenost na trgih

Desetletka krize je za nami, pred nami pa trendi rasti in pozitivna dinamika.

Mesec ljubezni in mladosti je tudi na finančnih trgih pustil svoj pečat. Evforija dobrih novic je umirila vlagatelje po svetu. V sklop dobrih novic bi uvrstili poraz populističnih strank v Evropi, izboljšanje anket dinamike gospodarstev v razvitem svetu in posledično znižanje verjetnosti razpada evroobmočja. Da je možnost »črnega laboda« v bližnji prihodnosti nižja, še najbolj pokaže indeks nihanja, vgrajen v ameriške opcije in znan kot VIX. Če je v času najhujše finančne krize presegel 100, se je v zadnjem tednu spustil pod mejo 10, kar je zgodovinsko zelo nizka raven.

Tako ni presenetljivo, da so delniški indeksi blizu svojim zgodovinskim vrhovom. Preseneča pa, da se obveznice tako dobro držijo. Kljub izgubi potrebe po naložbah varnega zavetja ima finančno represivna zakonodaja (Basel III in Solvency II) in delovanje nestandardne stimulativne monetarne politike (QE) moč zameglitve ter s tem podpira tečaje. Tako na trgu nastajajo zanimiva odstopanja med teoretsko-akademsko logiko in praktično-finančno.
V tej igri titanov se zdi, da je klasičen investitor še najbolj nezaščiten. Banke nanj vse bolj prelagajo negativno obrestno mero. Pa naj bo to neposredno ali posredno v obliki stroškov vodenja računa in drugih visokih opravnin poslovanja z banko. Po drugi strani pa pretekli donosi številnih drugih naložbenih razredov opremljajo različne »svetovalce«, k prodajanju »vročega« krompirja. Med omenjeno pa bi lahko umestili tako klasične kot nove naložbene razrede, od kripto valut do enosobnega stanovanja v Ljubljani.

Enačba, donos prilagojen tveganjem, je vse bolj pod pritiskom osebnostne pristranskosti. Vse bolj se vidi in želi samo donos. Tveganje pa postaja bolj ali manj trivialno. Omenjeno lahko daje nekakšno zagotovilo, da smo izstopili iz izgubljenega desetletja in za nekaj časa vstopili na trend rasti in pozitivne gospodarske dinamike.

Že v Sloveniji, kjer smo v zadnjem desetletju poslušali o brezposelnosti, je vse več govora o tem, da bo treba razmišljati o programih pridobivanja tuje delovne sile, da bi preprečili pregrevanja trga dela. Tudi državna zakladnica je že izpolnila potrebe po izdajanju dolga in je s tem poslala jasno sporočilo finančne suverenosti. V pozitivnem okolju bi morala biti tudi prodaja največjega grdega račka pretekle dekade (NLB) zelo uspešna.

Primož Cencelj, CFA, samostojni upravitelj