Aktualno
Rezultati slovenskih blue chipov večinoma pozitivni
|Petrol je v tem obdobju ustvaril skoraj tri milijarde evrov prihodkov, čisti dobiček pa je znašal 75 milijonov evrov
Objave poslovnih rezultatov glavnih slovenskih borznih družb za prvo polovico letošnjega leta so bile večinoma spodbudne. Največja slovenska borzna družba po tržni kapitalizaciji Krka je v prvi polovici leta dosegla več kot milijardo evrov prihodkov od prodaje, kar je bil rekordni znesek za to obdobje. Čisti dobiček je znašal 247 milijonov evrov in je bil za 11 odstotkov višji od lanskega primerljivega obdobja. Največja slovenska bančna skupina NLB je prav tako objavila rekordne prihodke za prvo polovico leta. Čistih obrestnih prihodkov je bilo za 466 milijonov evrov, neobrestnih pa za 169 milijonov evrov. Rekorden pa ni bil čisti dobiček, ki je pri 274 milijonih evrov za šest odstotkov zaostajal za lanskim. Nadzorni svet je potrdil nov mandat za predsednika uprave Blaža Brodnjaka ter za člana uprave Archibalda Kremserja in Andreasa Burkhardta.
Petrol je v tem obdobju ustvaril skoraj tri milijarde evrov prihodkov, čisti dobiček pa je znašal 75 milijonov evrov. Uprava Petrola sicer ni zadovoljna z rezultati, saj ti zaostajajo za načrtovanimi. Krivdo pripisujejo državnim ukrepom glede omejitev prodajnih cen naftnih derivatov. Zavarovalnici sta poslovali precej bolje kot lani v luči ugodnega škodnega dogajanja in rasti pobranih premij. Zavarovalnica Triglav je imela nekaj več kot milijardo evrov prihodkov in 91 milijonov čistega dobička, Zavarovalnica Sava pa 610 milijonov prihodkov in 58 milijonov evrov čistega dobička. Pri tem je Zavarovalnica Triglav zvišala načrte za letošnje leto za približno tretjino. Preseganje načrta so napovedali tudi v Cinkarni Celje, kjer so v prvem polletju ustvarili skoraj 112 milijonov evrov prihodkov in čisti dobiček v višini 12 milijonov evrov. Luka Koper je tudi izboljšala poslovanje, prihodki so dosegli 188 milijonov evrov, čisti dobiček pa skoraj 44 milijonov evrov. Telekom Slovenije je posloval podobno kot v lanskem prvem polletju, 354 milijonov evrov je imel prihodkov in 30 milijonov evrov čistega dobička.
Francoske javne finance ponovno pod drobnogledom
Francoski predsednik Macron je v torek, 9. septembra, imenoval že petega premiera v manj kot dveh letih. Povod za padec vlade premiera Bayrouja in odsotnost podpore zaupnici njegove vlade je bil predlog proračuna za 2026, v katerem je bilo predvidenih za 44 milijard evrov rezov, kar pa je bila previsoka številka za opozicijo, ki bi raje videla višanje davkov za premožnejše. Potreba po tovrstnih ukrepih je posledica klavrnega stanja francoskih javnih financ. Francoski proračunski primanjkljaj je bil leta 2024 najvišji v območju z evrom (5,8 odstotka), francoski bruto dolg v primerjavi z BDP znaša 114 odstotkov in znotraj območja z evrom zaostaja le za grškim in italijanskim.
Trenutne fiskalne težave so posledica Macronovega obsežnega nižanja davkov ter povečanih izdatkov zaradi pandemije covida-19 in energetske krize zaradi vojne v Ukrajini. Vsi vzroki za takšno proračunsko luknjo pa niso iz bližnje preteklosti, saj gre za sistemski problem francoske vlade, ki ni imela proračunskega presežka že vse od daljnega leta 1970. Francoski državljani so navajeni na veliko vlogo države v njihovem življenju, saj je javna potrošnja predstavljala skoraj 58 odstotkov francoskega BDP v letu 2024. V tem letu je skoraj polovica vseh javnih izdatkov bilo porabljenih za pokojnine, zdravstvo in nadomestila za brezposelnost, pri čemer imajo osebe, starejše od 65 let, v Franciji višje prihodke kot prebivalstvo v delovno aktivnih letih. Posledice proračunskih težav se odražajo v povišanih zahtevanih donosih na državne obveznice, ki se gibljejo na istih ravneh kot italijanske. Vrstijo se tudi nižanja bonitetnih ocen, nazadnje je Fitch znižal bonitetno oceno na A+ z AA-, kar je sicer še vedno eno stopnjo višje od slovenske.
