Aktualno
Prevzemi, prevzemi, prevzemi
Prevzemna aktivnost na globalnih kapitalskih trgih ne popušča. Tudi pretekli teden je bilo napovedanih nekaj novih prevzemov, ki bodo spet spremenili pogled na posamezne panoge. Veliki postajajo še večji, ko požirajo manjše, in vse bolj se pojavlja vprašanje, ali se bodo ti prevzemi izplačali, saj prevzemna vrednotenja močno presegajo preteklo vrednosti.
Konsolidacija v ekonomijah je v polnem teku, saj vlagatelji zahtevajo rast, podjetja pa ugotavljajo, da ob relativno medli gospodarski rasti v večjem delu sveta in šibki rasti povpraševanja to najlažje dosežejo s konsolidacijo ter prihranki, ki jih pri tem dosegajo. Dodatno stimulacijo nudi poceni denar, saj je ta praktično zastonj in s tem omogoča prevzemnikom plačevanje visokih, včasih na pogled celo neracionalnih premij. Tako je bil v petek napovedan prevzem ameriškega proizvajalca opreme za črpanje nafte in plina Dresser-Rand, ki ga za šest milijard evrov kupuje Siemens. Skrb pa povzroča predvsem visoko vrednotenje, ki je še enkrat višje kot trenutno Siemensovo na borzah, pa tudi Siemensovi neuspešni prevzemi v preteklosti, ko so na vrhu evforije že večkrat močno preplačali prevzeta podjetja.
V podobno kategorijo lahko uvrstimo tudi najavljen prevzem ameriškega podjetja s programsko opremo Concur, ki ga prav tako za šest milijard evrov prevzema SAP, nemški tehnološki gigant, ki je tudi že spoznal, da prevzemi niso vedno pot v izobilje. Ta teden je nemški farmacevt Merck KGaA napovedal prevzem ameriškega podjetja Sigma-Aldrich za več kot 13 milijard evrov, po vrednotenjih, ki so rekordna in skoraj še enkrat višja, kot jih Merck trenutno dosega na borzah. Tudi pri tem prevzemu Merck rešuje svoj relativno neuspešen prodor v biotehnologijo z diverzifikacijo v kemijo. Pri vseh teh prevzemih veliko služijo svetovalci, direktorji radi delajo velike posle, saj so na naslovnicah medijev. Se pa potem dostikrat izkaže, da vlagatelji od vsega tega niso imeli nič, saj so prevzemi redkokdaj zdravilo za težave v osnovnem poslu. še posebej, če so ti prevzemi narejeni na vrhuncu prevzemne evforije in temeljijo predvsem na poceni denarju, ki kroži v globalnem finančnem sistemu.
Da pa ne bomo končali negativno, ima zgodba tudi svetlo točko: slovenska privatizacija. Poteka v idealnem trenutku, ko so vrednotenja visoka. Aerodroma Ljubljana ne bi mogli nikoli prodati tako visoko, če ne bi bila vrednotenja v svetu visoka in denar ECB tako poceni. Zato velja to izkoristiti tudi pri drugih prodajnih procesih.
Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja
