Aktualno
Novi cikel trgov v razvoju?
|V letu 2025 se je ob poplavi dogajanja na finančnih trgih in ob njih z lahkoto spregledalo odboj in rast delniških trgov držav v razvoju, ki so se po dolgih letih odrezali boljše od razvitih. Mogoče to v Sloveniji ob tretji zaporedni siloviti rasti domačega delniškega indeksa ni bilo ravno očem skrito, na globalni ravni pa se postavlja vprašanje, ali gre za začetek novega cikla ali le za odboj do povprečja.
Lani je prišlo do redke konfluence številnih faktorjev, ki so pripomogli k tovrstni rasti. Vrednotenja so bila nizka po številnih letih slabših donosov, pričakovanja o umiritvi gospodarske rasti se niso uresničila in posledično je bilo poslovanje gospodarskih družb v državah v razvoju boljše od pričakovanj. Umirjanje inflacije, ki je še posebej prizadelo države v razvoju, pa je prineslo tudi rahljanje denarnih politik centralnih bank. Dodaten moment za rast je bilo novo predsedovanje Donalda Trumpa. S svojimi potezami in politikami je prisilil vlagatelje, da del svojih naložb umaknejo iz ZDA zaradi diverzifikacije. Njegova želja po znižanju vrednosti ameriškega dolarja in želja po nižanju ključnih obrestnih mer ameriške centralne banke sta še dodali gorivo za rast.
Seveda obstajajo med trgi v razvoju številne razlike. Osrednja dva sta gotovo Indija in Kitajska. Slednja je na razpotju med domačimi problemi (nizka potrošnja, deflacija, težave v nepremičninskem sektorju, zadolženost) in tujimi priložnostmi (največji trgovinski presežek v zgodovini, ekonomska in geostrateška alternativa ZDA, razvoj svojih tehnoloških velikanov). Indija je preteklo leto beležila majhne donose ob že visokih vrednotenjih, tako da mogoče letošnje leto ob novih reformah in izboljšanju odnosov s Trumpom predstavlja priložnost za novo rast. Azijska tehnološka tigra Tajvan in Južna Koreja sta močno prepletena v dobavne verige umetne inteligence, države Latinske Amerike pa so odvisne od cene surovin, politične stabilnosti in proste trgovine. Čeravno so cene surovin močno porasle in morda nakazujejo na nov cikel rasti, lahko na drugi strani enostranska dejanja ZDA v regiji mešajo štrene. Evropske države v razvoju in mejni trgi (frontier – kamor spada tudi Slovenija) so novo leto začeli tako udarno, kot so ga zaključili. Boljši gospodarski obeti od jedrnih evropskih držav in nadejanje konca vojne v Ukrajini pozitivno vplivajo na trge, ki so se po vrednotenjih sicer približali razvitejšim trgom v regiji.
Suma sumarum analitiki torej večinoma pozitivno zrejo v leto 2026, kar se tiče držav v razvoju, vendar so malce bolj skeptični, da lahko ponovimo eksplozivno rast iz preteklega leta. Osnove, zaradi katerih smo bili priča pretekli rasti, so še vedno tu, le vrednotenja niso več tako nizka. Rast gospodarstva in dobičkov družb naj bi se nadaljevala, ob novih znižanjih ključne obrestne mere Feda pa bi se lahko znižale tudi obrestne mere v državah v razvoju. Rast cen surovin in potrebe po vse več polprevodnikov tudi pozitivno vplivajo na dotične države v razvoju, katerih ekonomija je odvisna od teh. Seveda ni vse popolnoma rožnato, glavna tveganja predstavljata geopolitika in tudi sama politika – konec koncev je to razlog, zakaj so to še vedno države v razvoju.
