Aktualno
Kredibilnost centralnih bank na preizkusu
|Po podatkih Wikipedije je na svetu več kot dvesto centralnih bank. Seveda pa je pomembnih le nekaj. Najpomembnejša med njimi je ameriška - Fed. V ameriških dolarjih je trenutno shranjenih približno 60 odstotkov svetovnih deviznih rezerv. Manjše centralne banke so pogosto pod vplivom politike. Ameriška je neodvisna. O obrestni meri in drugih ukrepih, ki jih Fed izvaja, glasuje dvanajst članov. Od tega je sedem guvernerjev, štirje so predsedniki drugih regionalnih bank in seveda predsednik. Mandat člana sveta guvernerjev traja štirinajst let. To pomeni, da so v Fedu dlje, kot je predsedniški mandat, kar v praksi zmanjšuje vpliv politike na Fed.
Kaj se trenutno dogaja v ZDA? Ameriška država še naprej beleži visok primanjkljaj, kar pomeni, da se zadolževanje povečuje, posledično pa narašča dolg. Prišli so že do točke, ko so obrestne mere na koncu krivulje tako visoke, da zadolževanje ni več smiselno. Država se tako zadolžuje na kratki rok, kar pa dolgoročno ni vzdržno. Ameriški predsednik Trump si prizadeva, da bi Fed obrestne mere znižal. Nižje obrestne mere bi pomenile, da bi se zadolževanje Amerike pocenilo. Fed ima mandat, da ustvarja pogoje, ki prinašajo visoko zaposlenost in da je inflacija v rangu dveh odstotkov. Ali mu je to v preteklosti uspelo? Če pogledamo številke o inflaciji, definitivno ne. Smo na razpotju, ko se zdi, da bodo cene zaradi carin ponovno začele naraščati, kar v praksi pomeni, da bi moral Fed obrestne mere morda celo dvigniti. To bi še podražilo zadolževanje države oziroma ne bi bilo več smotrno, kar bi pomenilo, da mora država znižati izdatke. To pa ne gre skupaj z ekonomsko politiko, ki jo vodi Trump.
Za Fed in raven obrestnih mer v ZDA prihaja zelo pomemben teden. Prihodnji četrtek dobimo podatke o inflaciji in tudi proračunskem primanjkljaju. Ta bo pokazal izplen carin, inflacija pa, ali cene že naraščajo. To bi moralo definirati politiko Feda 17. septembra. Če bo inflacija nižja od pričakovane, lahko pričakujemo rez. Če bo višja, pa bo Fed zelo težko upravičil znižanje in si še zmanjšal kredibilnost, sploh če bodo cene v prihodnjih mesecih še naraščale. To vse vpliva na valutni križ dolar – evro. V primeru nižanja obrestnih mer lahko pričakujemo, da bo dolar še nekoliko izgubil proti evru.
V primeru znižanja obrestnih mer lahko pričakujemo, da bo dolar še nekoliko izgubil proti evru. V nasprotnem primeru pa zna dolar celo pridobiti. V vsakem primeru pa lahko pričakujemo nadaljevanje pritiskov ameriške administracije na Fed, sploh če bo izplen carin nižji od pričakovanj.
Pred nami so zanimivi tedni, ameriške težave pa so kar velike. Na žalost drugje ni kaj bolje. Vprašanje je samo, katera država ima najslabšo bilanco in katera lahko dolg v primerjavi z BDP zniža. Najboljša rešitev je seveda, da BDP raste bistveno hitreje kot dolg. Za to pa potrebujemo višjo produktivnost. Kjer bodo pogoji, da bo z novo tehnološko revolucijo dobila pospešek, bo tudi dolg nekoliko manjša težava, kot je trenutno.
