Aktualno
Evforija z umetno inteligenco izčrpava obvezniški trg
|Umetna inteligenca (UI) zahteva ogromno kapitala, vse več tega denarja pa prihaja z obvezniškega trga.
UI je v zadnjih letih postala glavni motor rasti tehnoloških delnic. Vlagatelji stavijo na hitrejšo rast produktivnosti, nove poslovne modele in visoke prihodnje dobičke. Toda za kulisami borzne evforije nastaja še ena, precej manj bleščeča zgodba: UI zahteva ogromno kapitala, vse več tega denarja pa prihaja z obvezniškega trga.
Največja tehnološka podjetja vlagajo stotine milijard dolarjev v podatkovne centre, čipe, omrežja in energijsko infrastrukturo. Takšnega investicijskega cikla ne financirajo več le iz svojih denarnih rezerv. Vse pogosteje izdajajo tudi obveznice in s tem povečujejo ponudbo dolga na trgu, ki je že tako obremenjen z visokimi državnimi izdajami.
To ima posledice. Pri tem se za isti kapital ne potegujejo le podjetja. Visoke proračunske potrebe držav pomenijo rekordne količine novih državnih obveznic, zato se konkurenca za denar vlagateljev še povečuje. Ko na trg pride več obveznic, morajo biti pogoji za kupce dovolj privlačni. Višji zahtevani donosi pa ne ostanejo omejeni le na tehnološka podjetja, ampak vplivajo na širše stroške financiranja in na relativno privlačnost drugih naložb, predvsem delnic.
Ameriška desetletna državna obveznica se trenutno giblje blizu ravni, ki jih vlagatelji že dolgo niso bili vajeni. Če lahko vlagatelj na razmeroma varni državni obveznici doseže visok nominalni donos, se avtomatično postavi vprašanje, koliko višji donos mora ponuditi delniški trg, da bo dodatno tveganje še smiselno. To velja zlasti v okolju, kjer so vrednotenja tehnoloških družb visoka, pričakovanja glede prihodnje rasti pa zelo zahtevna.
Prav tehnološke delnice so na gibanje obrestnih mer posebno občutljive. Njihova vrednotenja pogosto temeljijo na pričakovanjih zelo visokih prihodnjih dobičkov. Ko zahtevani donosi rastejo, je sedanja vrednost teh pričakovanih denarnih tokov nižja, zato se poveča pritisk na tečaje. Višji stroški financiranja lahko hkrati zmanjšajo tudi donosnost novih investicij.
Tu se pokaže paradoks trenutnega UI-cikla. Umetna inteligenca na eni strani poganja rast delnic, ker vlagatelji pričakujejo izjemne prihodnje zaslužke. Na drugi strani pa zahteva tako velike investicije, da povečuje potrebo po financiranju in s tem pomaga ohranjati donose na obvezniškem trgu visoke.
Za zdaj trg temu konfliktu ne namenja preveč pozornosti. V ospredju ostajata rast prihodkov in vprašanje, kdo bo postal naslednji veliki zmagovalec UI-revolucije. Toda če bodo stroški financiranja ostali visoki, bodo morali tehnološki velikani čedalje bolj dokazovati, da milijarde, vložene v podatkovne centre, čipe in električno infrastrukturo, ustvarjajo tudi ustrezne prihodke.
Zato se ena ključnih zgodb umetne inteligence danes ne odvija več le na Nasdaqu, ampak tudi na obvezniškem trgu. Če bodo donosi vztrajali na visokih ravneh, lahko prav obveznice postanejo dejavnik, ki bo določil, koliko časa bo sedanji UI-optimizem še lahko podpiral visoka borzna vrednotenja.
