Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET
Za nami je prvi avgustovski teden, ki je postregel z visokimi temperaturami – nič manj vroče pa ni bilo niti na kapitalskih trgih. Osrednji ameriški in evropski delniški indeksi so v preteklem tednu dosegli rekordne ravni, sledil pa jim je tudi slovenski indeks SBI TOP. Nadaljevanje pogovorov o sklenitvi mirovnega sporazuma na Bližnjem vzhodu je na trge prineslo optimizem. Slabši podatki z ameriškega trga dela pa so zmanjšali pričakovanja glede morebitnega zvišanja ključne obrestne mere ameriške centralne banke Fed.
Wall Street na rekordih, trg dela hladi pričakovanja o obrestnih merah
V sredo je ameriški indeks S&P 500 dosegel novo rekordno raven in se povzpel vse do 7.790 točk. Od dna, ki ga je dosegel marca zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu, je zrasel za dobrih 22 %, in to v zgolj štirih mesecih.
V preteklem tednu so k rasti poleg optimizma glede konca sovražnosti na Bližnjem vzhodu prispevale tudi spodbudne objave poslovnih rezultatov družb. Največ naslovnic je pritegnila družba Palantir (PLTR), ki je močno presegla pričakovanja analitikov. Svoje prihodke je namreč povečala za 93 % glede na enako obdobje lani.
Do zdaj je rezultate objavilo že več kot 90 % družb iz ameriškega indeksa S&P 500, zato se sezona objav počasi zaključuje.
V petek so bili objavljeni ameriški podatki o trgu dela. Trg je pričakoval, da bo gospodarstvo ustvarilo 80.000 novih delovnih mest, namesto tega pa je bilo izgubljenih 23.000 delovnih mest. Šibkost ameriškega trga dela je pozitivno vplivala na cene ameriških delnic in obveznic, saj je ob težavah na trgu dela verjetnost za zvišanje ključne obrestne mere manjša.
Evropski trgi v znamenju rekordov, tehnologije in bank
Nove rekorde so dosegli tudi številni evropski delniški trgi. Osrednji evropski indeks STOXX Europe 600 je v petek dosegel rekordnih 663 točk. Glavni dejavniki rasti so bili podobni kot v ZDA.
Nekaj več kot 60 % podjetij je preseglo pričakovanja analitikov glede poslovnih rezultatov. Dobiček na delnico je bil v povprečju za 23 % višji kot v enakem obdobju preteklega leta.
Najvišje donose sta beležila predvsem sektorja polprevodnikov in tehnologije, k rasti pa so največ prispevale večje družbe, kot sta ASML in Infineon.
Pomemben prispevek je prinesel tudi bančni sektor, ki je nekoliko stran od žarometov zabeležil močno rast. Zaradi višjih profitnih marž in okolja višjih obrestnih mer je evropski bančni sektor letos pridobil že 22 %.
SBI TOP do zgodovinskega vrha, v ospredju rezultati NLB
Tudi na slovenskem delniškem trgu smo podirali rekorde. Čeprav je SBI TOP teden zaključil 0,53 % nižje, je v začetku tedna dosegel zgodovinsko najvišjo raven in se povzpel do 3.265 indeksnih točk.
Polletne rezultate je objavila NLB. Kljub rasti prihodkov je skupina NLB do konca junija ustvarila 252,4 milijona evrov čistega dobička, kar je 8 % manj kot v enakem obdobju lani. Nekoliko višje so tudi rezervacije za slaba posojila. Veliko vlagateljev se sprašuje, ali bodo zaradi neuspešnega prevzema Addiko Bank deležni višje dividende. Predsednik uprave Blaž Brodnjak je na videokonferenci dejal, da imajo zdaj oči uprte v Albanijo in Bosno, sicer pa so pripravljeni denar razdeliti delničarjem.
Zlato in srebro nadaljujeta vzpon, nafta nekoliko nižje
Zlato je tudi v preteklem tednu nadaljevalo okrevanje po močnem upadu v prvi polovici leta in ponovno pridobilo vrednost. Teden je začelo pri 4.083 ameriških dolarjih za unčo in končalo pri 4.340 dolarjih ter s tem zabeležilo skoraj 7-odstotno rast. Nadaljevanje rasti podpirajo tudi pričakovanja trga, da zaradi nekoliko šibkejšega ameriškega trga dela morda ne bomo priča zvišanju ključnih obrestnih mer v ZDA.
Srebro, ki je sicer od začetka leta utrpelo še precej večji padec tečaja (–54 %), je prav tako zaključilo teden v zelenem, in sicer z 10-odstotno rastjo.
Ob nadaljevanju pogajanj o koncu konflikta na Bližnjem vzhodu je rahlo upadla tudi cena nafte.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Prva polovica leta 2026 je ponovno pokazala, kako pomembna sta geografska in sektorska razpršenost. Dogajanje na Bližnjem vzhodu, močna nihanja cen energentov ter izrazita koncentracija donosov v izbranih tehnoloških podjetjih so vlagatelje znova opomnili, da razpršenost ostaja edino »zastonj kosilo«, ki smo ga vlagatelji deležni.
Po zelo dinamičnem začetku leta so se finančni trgi v zadnjih tednih soočali z geopolitičnimi napetostmi, rastjo cen nafte in negotovostjo glede prihodnjih potez centralnih bank. V zadnjih dneh se je razpoloženje vlagateljev izboljšalo zaradi umirjanja razmer na Bližnjem vzhodu in posledičnega padca cen nafte, kar zmanjšuje inflacijske pritiske in podpira delniške trge. Kljub temu ostaja makroekonomsko okolje zahtevno, saj so inflacijska gibanja še vedno nad ciljnimi ravnmi centralnih bank, pričakovanja glede obrestnih mer pa se pogosto spreminjajo.
Delniški trg kljub višjim vrednotenjem ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Ameriška podjetja še naprej ustvarjajo nadpovprečno rast dobičkov, dodatno podporo pa predstavljajo obsežne investicije v umetno inteligenco, digitalno infrastrukturo in avtomatizacijo. Obenem se širi krog podjetij in panog, ki imajo koristi od tehnološke revolucije, kar zmanjšuje odvisnost trga od peščice največjih tehnoloških družb. Kljub temu ostajamo pozorni na visoka vrednotenja in možnost kratkoročnih korekcij po močnem vzponu tečajev v zadnjih letih.
Sklad Generali Tehnologija ostaja pomemben del osnovne naložbene košarice, saj ameriški kapitalski trg ostaja osrednje središče globalnih inovacij. Umetna inteligenca postaja vse pomembnejši dejavnik produktivnosti in rasti, njeni učinki pa se širijo tudi v zdravstvo, industrijo, energetiko, obrambo in finančne storitve. Ker so vrednotenja tehnoloških podjetij ponekod zahtevna, priporočamo, da vlagatelji ohranjajo uravnoteženo sektorsko izpostavljenost.
Demografski in zdravstveni trendi ostajajo pomemben dolgoročni dejavnik rasti sklada Generali Vitalnost. Zdravstveni sektor je v zadnjih letih zaostajal za širšim trgom, zato so vrednotenja številnih podjetij še vedno ugodnejša od zgodovinskih povprečij. Zaradi stabilnejših poslovnih modelov in nižje občutljivosti na gospodarske cikle zdravstveni sektor predstavlja pomemben stabilizator delniškega dela portfelja. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja med 10 % in 15 % celotnega portfelja.
V Evropi ostajamo zmerno optimistični. Nemške fiskalne spodbude, vlaganja v infrastrukturo in obrambni sektor ter postopno okrevanje gospodarske aktivnosti predstavljajo pomembne dejavnike podpore evropskim delnicam. Hkrati pa evropsko gospodarstvo ostaja bolj občutljivo na gibanje cen energentov in zunanjetrgovinske razmere. Pričakujemo, da bodo evropska podjetja do konca leta beležila zmerno rast dobičkov, kar podpira nadaljnjo izpostavljenost preko skladov Generali Rastko Evropa in Generali Jugovzhodna Evropa.
Pozornost vlagateljev ostaja usmerjena tudi na trge v razvoju. Indija še naprej izstopa zaradi ugodnih demografskih trendov, hitre digitalizacije in rasti srednjega razreda. Po obdobju konsolidacije ostajajo dolgoročni obeti indijskega kapitalskega trga privlačni. Ugodna vrednotenja najdemo tudi v nekaterih drugih državah trgov v razvoju, predvsem v Latinski Ameriki in delih Azije. Vendar ostajajo ti trgi bolj izpostavljeni geopolitičnim tveganjem, trgovinskim odnosom ter gibanju ameriškega dolarja. Zato sklad Generali Novi trgi ostaja primerna dopolnilna naložba za vlagatelje z višjo toleranco do tveganja, vendar naj delež posameznega geografsko ožje usmerjenega sklada ne presega 10 % celotnega premoženja.
Obvezniški trgi ostajajo izrazito občutljivi na spremembe inflacijskih pričakovanj in politike centralnih bank. Po obdobju rasti donosnosti zaradi geopolitičnih tveganj in višjih cen energentov se je v zadnjih tednih položaj nekoliko umiril. Kljub temu ostajajo obrestne mere na relativno visokih ravneh, kar pomeni, da obveznice ponovno ponujajo privlačnejše donosnosti kot v preteklem desetletju. Pričakujemo, da bodo centralne banke pri nadaljnjih odločitvah previdne in močno odvisne od prihajajočih inflacijskih ter gospodarskih podatkov. Zato dolgoročne evropske obveznice, zastopane v skladu Generali Bond, ostajajo pomemben element razpršitve in zmanjševanja nihajnosti portfelja. V primeru umirjanja inflacije in stabilizacije gospodarske aktivnosti bi lahko obveznice do konca leta ponovno prevzele pomembnejšo vlogo generatorja donosov v bolj uravnoteženih portfeljih.
Za drugo polovico leta 2026 tako pričakujemo nadaljevanje zmerno pozitivnega okolja za tvegane naložbe, vendar ob povečani volatilnosti. Glavna tveganja ostajajo geopolitični dogodki, inflacija, gibanje cen energentov in morebitne spremembe pričakovanj glede obrestnih mer. Na drugi strani pa nadaljnja rast dobičkov podjetij, investicijski cikel na področju umetne inteligence ter postopno okrevanje evropskega gospodarstva predstavljajo pomembne podporne dejavnike. V takšnem okolju ostajata disciplinirana dolgoročna strategija in ustrezna razpršenost ključna dejavnika uspešnega vlaganja.
PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET
