Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET
Pretekli teden je znova postregel z mešanico geopolitike in nadaljevanjem sezone objave poslovnih rezultatov za drugo četrtletje. Sredi tega je ameriška centralna banka obrestne mere ohranila nespremenjene, a s precej bolj razdeljenim FED odborom kot doslej. Nafta je znova presegla 90 dolarjev za sod, tehnološki giganti pa so s svojimi četrtletnimi rezultati prinesli veliko volatilnosti.
Bližnji vzhod: nafta znova nad 90 dolarji
Čeprav je bil spor med ZDA in Iranom že zelo blizu dogovora, se je v preteklem tednu situacija znova zaostrila. Amerika je ponovno začela z raketnimi napadi na Iran. Trump je jasno povedal, da obstaja možnost, da bo odziv Amerike še ostrejši v primeru nadaljnjega nestrinjanja. Vnovična zaostritev je znova povzročila skok cene nafte. Brent je sredi tedna ponovno presegel mejo 90 dolarjev za sod in v tem območju prav tako zaključil teden. Proti koncu tedna so čez noč ponovno na mizo prišle novice o pogajanjih, kar je potisnilo ceno nekoliko nižje. Promet čez Hormuško ožino še vedno ostaja omejen, prihaja pa do nepredvidljivih ustavljanj in preusmerjanj s strani Irana. Zalivske države iščejo druge možnosti, ki bi jim omogočile nemoten transport, a zapleta se tudi v Rdečem morju kot alternativni morski poti.
ZDA: Fed obrestne mere pustil pri miru
Ameriška centralna banka, ki je imela zasedanje preteklo sredo, je pustila depozitno obrestno mero v enakem razponu, in sicer med 3,50 % in 3,75 %, že peti mesec zapored. Vendar je bila odločitev nekoliko manj jasna kot v preteklosti, saj je bila sprejeta z 9 glasovi proti 3 – trije člani odbora (Hammack, Kashkari in Logan) so si želeli dvig za 25 bazičnih točk, kar je bilo označeno kot eno največjih nestrinjanj v zadnjem času. Guverner Kevin Warsh je po seji ponovil, da cilj centralne banke, to je 2-odstotna inflacija, ostaja jasen ter da od njega ne mislijo odstopati. Zaradi višjih cen nafte in negotovosti glede odločitve centralne banke smo bili priča močnemu vzponu zahtevanih donosnosti ameriških obveznic. Desetletna je prvič po januarju 2025 presegla 4,7 %, tridesetletna pa je presegla raven, katere nismo videli vse od leta 2007, pri približno 5,25 %.
Ameriške delnice: sezona rezultatov velikih tehnoloških podjetij razburkala trge
Kljub številnim neznankam tako v Ameriki kot na Bližnjem vzhodu so ameriški indeksi teden zaključili višje. S&P 500 in Dow Jones sta pridobila približno 1 %, Nasdaq pa dobrih 1,5 %. Tudi v tem tednu je bilo objavljenih nekaj ključnih četrtletnih rezultatov (Amazon, Apple in Microsoft), na katere se je trg močno odzval. Amazon se je po objavi rezultatov zavihtel kar 15 % višje, predvsem na račun rasti storitev v oblaku. Microsoft je v četrtek zabeležil enega največjih enodnevnih skokov v svoji zgodovini zaradi prepričljivih donosov naložb v umetno inteligenco. Na drugi strani pa je Apple upadel za 7 % kot posledica slabšega poslovanja na Kitajskem. Nadaljnji pogovori, da bi Nvidia dala garancijo podjetju OpenAI za nakup njihovih čipov, pa pri vlagateljih vzbujajo vedno več vprašanj, ali so takšna in podobna dejanja že svarilni signal pred napihnjenostjo AI delnic.
Evropa: rekordi navkljub geopolitičnim pretresom
Evropski trgi pa so ponudili nekoliko drugačno sliko. Na vse pretrese so se odzvali dokaj trdoživo. Indeks STOXX 600 je v preteklem tednu celo dosegel rekordne ravni in teden zaključil praktično brez sprememb. Eden izmed največjih premikov je bila delnica Universal Music Group (-25 %), ki jo je doletel hud padec zaradi slabih rezultatov in spodletelega prevzema podjetja s strani Pershing Square Capital Management pod vodstvom Billa Ackmana. Najvišje ravni pa je dosegal tudi nemški DAX. Rast evropskih indeksov so predvsem podpirale banke Crédit Agricole, NatWest in Barclays s presenetljivo dobrim poslovanjem. Inflacija v evroobmočju naj bi ostala nekoliko povišana pri 2,9 %, kar daje še dodaten razlog, da bi lahko Evropska centralna banka na septembrskem srečanju posegla po ponovnem zvišanju depozitnih obrestnih mer.
Ljubljanska borza: NLB kljub višji ponudbi izgubila boj za Addiko
V Sloveniji je teden zaznamoval razplet večmesečne prevzemne bitke za avstrijsko Addiko Bank. Kljub temu da je NLB ponujala bistveno višjo ceno (37 evrov na delnico proti 26,5 evra pri konkurenčnem Raiffeisen Bank International), je RBI do izteka roka 29. julija zbral privolitve za 56,16 % delnic Addika in tako presegel svoj prevzemni prag pri 55 %. NLB je sicer pridobila podporo dobre tretjine delničarjev, a to ni zadostovalo. Krka je ostala najbolj trgovana delnica na borzi. Družba je delničarjem po skupščini odobrila nov program odkupa lastnih delnic v vrednosti do 251,9 milijona evrov, medtem ko je delnica po izplačilu letošnje dividende ostala blizu rekordnih ravni.
Zlato nazaj na 4.100 dolarjev
Zlato je večji del preteklega tedna ostalo okoli psihološke meje 4.000 USD za unčo, v petek pa je ob novici o vnovični prekinitvi napadov na Bližnjem vzhodu doživelo nekaj rasti in teden zaprlo malo nad 4.100 USD. Kam se bo zlato podalo v prihodnje, je odvisno na eni strani od geopolitične situacije in na drugi strani od donosnosti obveznic.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Prva polovica leta 2026 je ponovno pokazala, kako pomembna sta geografska in sektorska razpršenost. Dogajanje na Bližnjem vzhodu, močna nihanja cen energentov ter izrazita koncentracija donosov v izbranih tehnoloških podjetjih so vlagatelje znova opomnili, da razpršenost ostaja edino »zastonj kosilo«, ki smo ga vlagatelji deležni.
Po zelo dinamičnem začetku leta so se finančni trgi v zadnjih tednih soočali z geopolitičnimi napetostmi, rastjo cen nafte in negotovostjo glede prihodnjih potez centralnih bank. V zadnjih dneh se je razpoloženje vlagateljev izboljšalo zaradi umirjanja razmer na Bližnjem vzhodu in posledičnega padca cen nafte, kar zmanjšuje inflacijske pritiske in podpira delniške trge. Kljub temu ostaja makroekonomsko okolje zahtevno, saj so inflacijska gibanja še vedno nad ciljnimi ravnmi centralnih bank, pričakovanja glede obrestnih mer pa se pogosto spreminjajo.
Delniški trg kljub višjim vrednotenjem ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Ameriška podjetja še naprej ustvarjajo nadpovprečno rast dobičkov, dodatno podporo pa predstavljajo obsežne investicije v umetno inteligenco, digitalno infrastrukturo in avtomatizacijo. Obenem se širi krog podjetij in panog, ki imajo koristi od tehnološke revolucije, kar zmanjšuje odvisnost trga od peščice največjih tehnoloških družb. Kljub temu ostajamo pozorni na visoka vrednotenja in možnost kratkoročnih korekcij po močnem vzponu tečajev v zadnjih letih.
Sklad Generali Tehnologija ostaja pomemben del osnovne naložbene košarice, saj ameriški kapitalski trg ostaja osrednje središče globalnih inovacij. Umetna inteligenca postaja vse pomembnejši dejavnik produktivnosti in rasti, njeni učinki pa se širijo tudi v zdravstvo, industrijo, energetiko, obrambo in finančne storitve. Ker so vrednotenja tehnoloških podjetij ponekod zahtevna, priporočamo, da vlagatelji ohranjajo uravnoteženo sektorsko izpostavljenost.
Demografski in zdravstveni trendi ostajajo pomemben dolgoročni dejavnik rasti sklada Generali Vitalnost. Zdravstveni sektor je v zadnjih letih zaostajal za širšim trgom, zato so vrednotenja številnih podjetij še vedno ugodnejša od zgodovinskih povprečij. Zaradi stabilnejših poslovnih modelov in nižje občutljivosti na gospodarske cikle zdravstveni sektor predstavlja pomemben stabilizator delniškega dela portfelja. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja med 10 % in 15 % celotnega portfelja.
V Evropi ostajamo zmerno optimistični. Nemške fiskalne spodbude, vlaganja v infrastrukturo in obrambni sektor ter postopno okrevanje gospodarske aktivnosti predstavljajo pomembne dejavnike podpore evropskim delnicam. Hkrati pa evropsko gospodarstvo ostaja bolj občutljivo na gibanje cen energentov in zunanjetrgovinske razmere. Pričakujemo, da bodo evropska podjetja do konca leta beležila zmerno rast dobičkov, kar podpira nadaljnjo izpostavljenost preko skladov Generali Rastko Evropa in Generali Jugovzhodna Evropa.
Pozornost vlagateljev ostaja usmerjena tudi na trge v razvoju. Indija še naprej izstopa zaradi ugodnih demografskih trendov, hitre digitalizacije in rasti srednjega razreda. Po obdobju konsolidacije ostajajo dolgoročni obeti indijskega kapitalskega trga privlačni. Ugodna vrednotenja najdemo tudi v nekaterih drugih državah trgov v razvoju, predvsem v Latinski Ameriki in delih Azije. Vendar ostajajo ti trgi bolj izpostavljeni geopolitičnim tveganjem, trgovinskim odnosom ter gibanju ameriškega dolarja. Zato sklad Generali Novi trgi ostaja primerna dopolnilna naložba za vlagatelje z višjo toleranco do tveganja, vendar naj delež posameznega geografsko ožje usmerjenega sklada ne presega 10 % celotnega premoženja.
Obvezniški trgi ostajajo izrazito občutljivi na spremembe inflacijskih pričakovanj in politike centralnih bank. Po obdobju rasti donosnosti zaradi geopolitičnih tveganj in višjih cen energentov se je v zadnjih tednih položaj nekoliko umiril. Kljub temu ostajajo obrestne mere na relativno visokih ravneh, kar pomeni, da obveznice ponovno ponujajo privlačnejše donosnosti kot v preteklem desetletju. Pričakujemo, da bodo centralne banke pri nadaljnjih odločitvah previdne in močno odvisne od prihajajočih inflacijskih ter gospodarskih podatkov. Zato dolgoročne evropske obveznice, zastopane v skladu Generali Bond, ostajajo pomemben element razpršitve in zmanjševanja nihajnosti portfelja. V primeru umirjanja inflacije in stabilizacije gospodarske aktivnosti bi lahko obveznice do konca leta ponovno prevzele pomembnejšo vlogo generatorja donosov v bolj uravnoteženih portfeljih.
Za drugo polovico leta 2026 tako pričakujemo nadaljevanje zmerno pozitivnega okolja za tvegane naložbe, vendar ob povečani volatilnosti. Glavna tveganja ostajajo geopolitični dogodki, inflacija, gibanje cen energentov in morebitne spremembe pričakovanj glede obrestnih mer. Na drugi strani pa nadaljnja rast dobičkov podjetij, investicijski cikel na področju umetne inteligence ter postopno okrevanje evropskega gospodarstva predstavljajo pomembne podporne dejavnike. V takšnem okolju ostajata disciplinirana dolgoročna strategija in ustrezna razpršenost ključna dejavnika uspešnega vlaganja.
PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET
